Istrabenz

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Tožilec: Nadzorni svet ni opravil svojega dela

Medij: Delo Avtorji: Jakopec Marko,Križnik Božena,Tekavec Vanja,Predanič Jure,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 07. 2013 Stran: 3

 

Tožilec: Nadzorni svet ni opravil svojega dela Sodba Sodišče ni v celoti upoštevalo trditve tožilstva, predvsem kar zadeva višino škode, ki jo je utrpela Pivovarna

 

Laško Ljubljana - Okrožni tožilec Jože Kozina še ne ve, ali se bo pritožil na sodbo v zadevi Istrabenz. Najprej bo prebral obrazložitev sodbe, nato pa se bo odločil. Za Igorja Bavčarja in Boška Šrota je namreč predlagal po osem let zapora, sodišče pa seje odločilo za nižjo kazen. Kozina, ki je z obsodilno sodbo sicer zadovoljen, si bo sojenje zapomnil predvsem po izjemnem vodenju postopka predsednice senata Vladislave Lunder. »Samo takšno vodenje lahko doseže rezultat, da se izvedejo dokazi in da je sodba poštena, pravična in utemeljena,« je povedal tožilec. Sojenje je po njegovem pokazalo, »da-^, bomo tukaj Še velikokrat srečali«, saj nadzorni sveti niso opravljali svojega dela. »Kar so delali, je sramota,« trdi Kozina.

 

Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe med drugim poudarila, da ni v celoti upoštevala trditve tožilstva, predvsem kar zadeva višino škode, ki jo je s posli obsojenih menda utrpela Pivovarna Laško. Ta ostaja nedoločena, sodišče pa je za njeno izterjavo Pivovarno Laško napotilo na pot pravde. Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaj delnic Istrabenza. Prav tako po mnenju senata ni deloval skladno z določili zakona o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kot bi sicer moral storiti skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen nezakonito.

 

Bavčar in Šrot vztrajata, da sta nedolžna

 

Igor Bavčar je pričakoval oprostilno sodbo in se bo na odločitev sodišča pritožil. Pri tem višina kazni sploh ni pomembna, je dejal. Tudi on je opozoril, da sodišče, kjer so ugotavljali škodo za Pivovarno Laško, ni upoštevalo tožilstva. Prepričan je, da bo na višjem sodišču dokazal svojo nedolžnost. Njegov zagovornik Marko Bošnjak je dejal, da ne vidi vzrokov za taksno sodbo, tudi predsednica senata je po njegovih besedah bolj temeljito obrazložitev napovedala v pisnem odpravku sodbe. Je pa Bošnjak opozoril, da sodišče v enem delu ni upoštevalo tožilstva, zaradi česar bi posledično po njegovem mnenju morala biti izrečena oprostilna sodba.

 

Boško Šrot je povedal, da vztraja pri svoji nedolžnosti. Dejal je, da je tako, kakor da dokaznega postopka sploh ne bi bilo, da pa so bila izpolnjena pričakovanja medijev in javnosti. Poudaril je, da je sodnica obrazložila le, zakaj tožilstva v enem delu ni upoštevala, ne pa tudi, zakaj mu v preostalem delu je.

 

Združenje Manager: Sodba ni presenečenje

 

Častno razsodišče Združenja Manager je leta 2011 ugotovilo, da so nekatera ravnanja Šrota in Bavčarja neskladna z etičnim kodeksom, in ju zaradi tega izključilo iz združenja. »Ta sodba ni presenečenje in je za nas le konec nekega poglavja,« komentira izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Po njenem mnenju številne obsodbe gospodarstvenikov zadnje čase kažejo, da sta se sodstvo in tožilstvo prebudila in začela opravljati svojo nalogo: »Lahko pričakujemo, da se ti postopki ne bodo končali, saj bodo lumpi vedno okoli nas. Pomembno pa je, da ima družba vzpostavljene in delujoče mehanizme, s katerimi te ljudi sankcionira ter ohrani druge na varni in etični strani.« Pri tem dodaja: »Škoda, da so te sodbe izvršene tako pozno. Če bi bile prej, bi imeli vladavino prava tudi na gospodarskem področju mnogo bolj urejeno in se ne bi toliko pogovarjali o poslovni etiki, saj bi ustanove, ki jih za to imamo, odigrale svojo vlogo.« Po njenih besedah so ti postopki normalen del poslovnega življenja pa tudi sporočilo: »Kdor v želji, da je večji od podjetja, prestopi na nezakonito stran, mora biti sankcioniran. Posamezniki so bili na vodilna mesta postavljeni, da skrbijo za razvoj in blaginjo družbe, ne pa za razvoj in blaginjo svoje osebne denarnice.«

 

»Pravici zadoščeno, ampak ne povsem« S to sodbo je pravici nekako zadoščeno, ampak ne povsem, meni predsednik Društva Mah delničarji Slovenije Rajko Stanković: »Bavčarju so dokazali manipulacijo z delnicami, a oškodovanje gospoda Šrota je bilo. bistveno večje. Tu govorimo o večmilijonskem oškodovanju 130.000 malih delničarjev v Infond Holdingu, Centru Naložbah in Pivovarni Laško. Verjamem, da bo Šrot obsojen tudi za druge zadeve.« Pri tem je spomnil na tožbe, ki so jih zoper Šrota zaradi izčrpavanja vložile odvisne družbe Pivovarne Laško. »Verjamem, da bo Šrot dobil še kakšno izdatnejšo kazen, glede zahtevka za povračilo premoženja pa se bojim, da ne bo uspešen,« dodaja Stanković.

 

Delničarji: Plača uprave previsoka

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Istrabenz Sava ima tri člane v nadzornem svetu

Ljubljana - Kranjska Sava je še trdneje zavladala v nadzornem svetu koprskega Istrabenza. Na včerajšnji skupščini je v nadzorni svet holdinga imenovala še člana svoje uprave Miho Resmana, s čimer ima Sava (16,32-odstotna lastnica) v nadzornem svetu Istrabenza zdaj tri predstavnike kapitala od štirih.

Potem ko je skupaj z zamejsko družbo KB 1909 lani od Petrola odkupila tretjinski delež Istrabenza, se je kmalu zasidrala tudi v njegovem nadzornem svetu. Njegov predsednik Janez Grošelj sicer prihaja iz Petrola, a ta ni več lastnik holdinga.

Med nadzorniki sedita še Desa Katic iz NFD (največja lastnica NFD je Sava) in Franci Strajnar, ki je bil do konca leta 2012 član uprave Save, še vedno pa je nadzornik v Abanki, kjer je največja posamična lastnica prav Sava. Z imenovanjem Resmana Sava torej povsem obvladuje nadzorni svet koprskega holdinga, ki drži roko nad turizmom na Obali.

Mali delničarji, ki so v Istrabenzu izgubili večino premoženja, pa so na skupščini znova izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov uprave, ki po novem nadzira le še osem zaposlenih in hkrati za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila. Še zlasti jih motijo prejemki predsednika uprave Rudija Grbca, ki je po izračunih malih delničarjev plačan bolje kot marsikateri drug menedžer v državi.

20. skupščina družbe Istrabenz, d.d.

Od 20.05. do 04.07.2013 poteka zbiranje pooblastil za 20. redno skupščino družbe Istrabenz, d.d., ki bo potekala 10.07.2013 ob 13.00 uri, v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Istrabenz pa kliknite tukaj.

Istrabenz

Datum skupščine: 
10.07.2013 - 13:00
Naslov: 
v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož.
Status: 
arhivirana

Krka rekorderka pri dobičku in direktorskih plačah

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 9

Prejemki direktorjev Tudi v kriznih časih plače vodilnih niso strmoglavile, a problematične so tiste, ki ostajajo tajne

Ljubljana - Placni rekorder med predsedniki uprav v Sloveniji je že nekaj let Jože Colarič, ki vodi farmacevtsko družbo Krka, dobičkonosno rekorderko v Sloveniji; letos s 732.000 evri bruto. Samo Krka je imela lani 155 milijonov evrov čistega dobička, naslednjih sedem velikih slovenskih družb, zajetih v naš pregled, je ustvarilo 168 milijonov evrov čistega dobička, preostalih sedem pa več kakor 817 milijonov evrov izgube.

Že iz rezultatov družb je videti, da plače uprav niso vedno izraz tistega, kar uspe ali ne uspe ustvariti vodilnim ekipam v teh podjetjih. V povprečju so najbolje plačani slovenski menedžerji dobili kar solidne bruto prejemke, od približno 18.000 evrov pa vse do bajnih 61.000 evrov bruto na mesec, kolikor je dobil prvi mož Krke. Seveda so njihove menedžerske sposobnosti različne, a nad plačami, kakor kaže razpredelnica, se ne morejo pritoževati niti tisti, ki ustvarjajo dobiček, niti oni, ki jih tolče izguba.

Tako je, denimo, dvojec Žiga Debeljak-Toni Balažič, ki je lani vodil Mercator, pristal pri solidnem plačnem seštevku, saj sta oba skupaj v Mercatorju prejela 226.000 evrov bruto prejemkov, kar ju kot celoto uvršča v zgornji plačni vrh slovenskih vodilnih menedžerjev, čeprav je Mercator lansko leto končal z rekordno izgubo skoraj 105 milijonov evrov. V povprečju je za predsednika uprave na mesec odštel skoraj 19.000 evrov bruto. Ekipa Mateja Narata, ki je nasledila Janez Bohoriča v kranjski Savi, klesti visoko izgubo iz Bohoričevih časov, a ta še vedno znaša 87,5 milijona evrov, Naratova plača pa je višja kakor v dobičkonosnih družbah, zlasti zavarovalniških. Toda poznavalci pravijo, da je prav Matej Narat eden uspešnejših menedžerjev pri razdolževanju podjetja.

Kjer se prepira država, ima dobiček Južna

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2013 Stran: 8

Petrol

V spor med Kadom in »Janševim« Sodom glede imenovanja novih članov nadzornega sveta Petrola je včeraj posegel kar minister za finance Uroš Čufer. Bodo v nadzornem svetu kar tri imena, ki so tako ali drugače povezana z Južno?

Na današnji skupščini Petrola, na kateri bodo delničarji odločali o novem nadzornem svetu, niso izključene (ne)načelne koalicije med največjimi delničarji, ki bodo svoje karte bržčas skrivali do samega začetka. V igri bo namreč vseh šest nadzorniških položajev v največji domači energetski skupini, ki je lani ob 3,75 milijarde prihodkov ustvarila 54 milijonov evrov čistega dobička, lastniško pa obvladuje tudi pomemben delež v Geoplinu.

Še včeraj opoldne je kazalo, da bi lahko na skupščini prišlo do obračuna med državnimi lastniki: Sodom, uradno največjim, 19,75- odstotnim lastnikom Petrola, ki ga še vedno vodi Peter Ješovnik (SDS), ter koalicijo drugih državnih delničarjev na čelu s Kadom, ki sprva ni želel podpreti morebitnega imenovanja kadrov iz kroga zdaj že nekdanje Janševe vlade. Po neuradnih informacijah naj bi v pogovore med Kadom in Sodom tako pozno popoldne posegel kar minister za finance Uroš Čufer in prižgal zeleno luč končnemu seznamu predlaganih nadzornikov. To naj bi razburilo kroge znotraj Pozitivne Slovenije, pri čemer naj bi Čuferju »pokrila« hrbet predsednica vlade Alenka Bratušek. Oba paradržavna sklada naj bi se tako pred zaključkom redakcije vsaj načelno dogovorila, da bosta danes glasovala enotno.

Spor zakuhala vlada, Gruden zaznal priložnost

Delnice Gorenjske banke in NLB gredo na dražbo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 01. 2013 Stran: 9

Factor banka Izklicna cena za NLB bo 37,75 evra za delnico - Prodajala bo tudi propadla Poteza Naložbe - »Čas ni pravi«

Ljubljana - Factor banka bo na dražbi prodajala delnice Gorenjske banke in NLB. Zadnje bo poskusila prodati po izklicni ceni 37,75 evra. Za primerjavo: država je delnice NLB od KBC odkupila po en evro.

Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji je za 5. februar sklicala dražbo, na kateri bo Factor banka prodajala 6050 delnic oziroma 1,8-odstotni delež Gorenjske banke in 26.748 delnic oziroma okoli 0,2-odstotni delež NLB. Delnice posameznega izdajatelja se prodajajo zgolj v paketu. Izklicna cena za delnice Gorenjske banke je 4,719 milijona evrov oziroma 780 evrov na delnico, izklicna cena za paket delnic NLB pa je 1,009 milijona evrov oziroma 37,75 evra na delnico.

Spomnimo, država je od belgijske KBC konec lanskega leta odkupila 22-odstotni delež NLB za 2,76 milijona evrov, torej za en evro na delnico. Finančni minister Janez Šušteršič je takrat poudaril, da je tako nizka cena rezultat pogajanj in ne kaže realne vrednosti banke.

Janković mora Laškemu in Istrabenzu plačati 20 tisočakov

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 01. 2013 Stran: 8

Zoran Jankovič je po sedmih letih in pol dokončno ostal brez tretjine delnic Mercatorja, ki sta jih leta 2005 od države in v dokapitalizaciji kupila Istrabenz in Laško. Še več, družbama mora povrniti tudi vse stroške.

Tako je odločilo vrhovno sodišče, kije zavrnilo revizijo sodb prvo- in drugostopenjskega sodišča. Spomnimo, leta 2008 je Jankovič nakoprskem okrožnem sodišču izgubil tožbo zoper Istrabenz in Laško.

Trdil je, da je 7. septembra 2005 z Igorjem Bavčarjem, tedanjim šefom Istrabenza, Boškom Šrotom, ki takrat še ni bil uradni sef Laškega, podpisal dogovor, da menedžmentu prodata tretjino delnic, ki sta jih družbi kupili od državnih skladov Kada in Soda. Tožena sta se branila, da dogovora nista podpisala kot zastopnika družb, temveč kot fizični osebi. Prav tako pa je bilo razsojeno, daje šlo le za pismo o nameri, ki pa mu ni sledila pogodba.

Brezpredmetni podpisi za mir

Lastnik Mladine in Sava v nakup Istrabenza

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 12. 2012 Stran: 9

Nov zagon? Oba finančna holdinga sta kupila po 16 odstotkov Istrabenza

Ljubljana - Kranjska Sava, ki je pred časom odprodala še zadnjo gumarsko družbo pod svojim okriljem, utrjuje svojo vlogo v slovenskem turizmu, saj je skupaj z zamejsko družbo KB 1909, sicer večinsko lastnico tednika Mladina, vstopila v lastništvo holdinga Istrabenz.


S tem sta Sava in KB 1909 postala lastnika skoraj tretjine Istrabenza oziroma tega, kar je od njega ostalo. Nekoč mogočni holding, ki je veljal za enega najpomembnejših stebrov domačega gospodarstva in energetike, se je do zdaj namreč precej zmanjšal, za povrhu je njegova usoda precej negotova. Po prodaji Droga Kolinske in dveh pomembnejših energetskih naložb (Istrabenz Inštalacij in družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi) sta pod okriljem holdinga ostali le še turistična (Istrabenz Turizem) in plinska dejavnost oziroma Istrabenz plini.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.