Sava Re

Sava Re, d.d. - Kontaktni podatki

Pozavarovalnica Sava, d.d. (oznaka delnice: POSR)
Dunajska cesta 56
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 475 02 00
Faks: +386 (1) 475 02 64
Spletna stran: www.sava-re.si
 
 
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Pozavarovalnica Sava

Oznaka delnice:

POSR

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0021110513

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   71.856.376,23€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   17.219.662

31.12.2016

Lastne delnice:

   1.721.966

31.12.2016

Število delničarjev:

   4.308

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   18,81€

31.12.2016

Bilačni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   18.410.390,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   13,22€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   227.643.931,64€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

Jana Mandelc

Telefon:

01 475 02 13

Email:

jana.mandelc@sava-re.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Lov na zavarovalniške dividende

Medij: Dnevnik (BORZNI KOMENTAR)  Avtorji: Lojze Kozole, Ilirika, Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 07. marec 2019 Stran: 6

Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos pridobil 6,4 odstotka svoje vrednosti, medtem ko je, za primerjavo, svetovni indeks WiDOW pridobil že dobrih dvanajst odstotkov. K rasti slovenskega borznega indeksa med drugimi prispevata največji slovenski zavarovalnici Triglav in Sava Re. V ponedeljek je Zavarovalnica Triglav objavila prvo informacijo o poslovanju v letu 2018, daje po za zdaj nerevidiranih podatkih zbrala 1,068 milijarde evrov bruto premij ali sedem odstotkov več kot v predhodnem letu, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov na 80,8 milijona evrov. Za največjo slovensko zavarovalnico je bilo leto 2018 zelo uspešno. Po objavi o uspehu družbe je delnica zavarovalnice v naslednjih dveh dneh pridobila 6,1 odstotka vrednosti.

Zavarovalnica Triglav bo sicer 29. marca 2019 objavila revidirano letno poročilo za leto 2018, sklic skupščine delničarjev, na katerem bodo ti odločili, kolikšen delež bilančnega dobička bo šel v njihove žepe, pa je načrtovan za 25. april 2019. Vendar lahko na podlagi informacije glede dobička zavarovalnice kot tudi strategije in dividendne politike podjetja sklepamo, da bo višina izplačane bruto dividende vsaj 2,5 evra na delnico. Pri tem znesku to glede na včerajšnji zaključni tečaj pomeni 7,2-odstotni dividendni donos. To pa pomeni da lahko pričakujemo, da se bo začel oziroma nadaljeval lov na dividendni donos vlagateljev. S tem lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega pritiska na ceno delnice do datuma upravičenosti do dividende (12. junij 2019) za Zavarovalnico Triglav.

ATVP odbila napad na državne lastnike v Petrolu

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  ZPR-1, mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 10

Odločitev Agencija je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited po odvzemu glasovalnih pravic državnih lastnikov v Petrolu, izhaja iz odločbe omenjene agencije. Za zahtevo ciprske družbe naj bi stala češko-slovaška skupina J&T, ki je s skoraj IB odstotki druga največja lastnica Petrola.

Mustand Energy Limited je oktobra lani od ATVP zahtevala, da ugotovi usklajeno delovanje Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Save Re in Telekoma Slovenije, češ da presegajo prevzemni sklad in delujejo usklajeno, zato naj se jim odvzamejo glasovalne pravice. 

ATVP je zahtevo ciprske družbe, ki jo zastopa odvetnica Petra Dukič, zavrnila. Pod prevzemnim pragom Poročali smo že, da po naših informacijah prijavitelj v delež državnih lastnikov Petrola prišteva tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev. Izjema velja tudi za DUTB, ki ima v Petrolu dober odstotek delnic, saj ta ni zavezana zakonu o prevzemih, če delnice pridobi na podlagi unovčenja zavarovanj oziroma konverzije terjatev v lastniški delež.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Sta Triglav in Sava Re lahko kos velikanom?

Medij: Delo  Avtorji: Karl Lipnik Teme:  Zavarovalnica Triglav, Sava RE Datum: Četrtek, 17. januar 2019 Stran: 11

Ljubljana - Kljub vsem tveganjem in nesrečam, ali pa prav zaradi njih, je bilo lansko leto za zavarovalnice na splošno uspešno. K temu so prispevali predvsem gospodarska rast in investicijski prihodki. Letos analitiki pričakujejo manj uspešno finančno poslovanje zavarovalnic.

Zanimivo, napovedi kažejo, da bodo zavarovalnice letos zmanjšale investicije, namenjene širitvam na nove trge (prevzeme). Delno zaradi pričakovane zmernejše gospodarske rasti, delno pa tudi zaradi sprememb zakonodaje se bodo bolj osredotočale na osnovno dejavnost ter racionalizacijo stroškov s ciljem krepitve bilančne stabilnosti.

Škode so priložnost za posel

Povprečnemu vlagatelju se zdi zavarovalniški posel mogoče nekoliko čuden. Na poslovanje zavarovalnic namreč vplivajo veliki škodni dogodki, ki lahko močno oklestijo dobičke. Toda prav škode so tudi priložnost, da povečajo posel. Po škodah je namreč lažje prepričati nezavarovane oškodovance, da se zavarujejo, poleg tega pa je lažje zvišati zavarovalne premije. Letu nesreč skoraj po pravilu sledi leto rasti obsega poslovanja.

Konkurenca prehuda za podražitve

Lansko leto zavarovancem in z njimi tudi zavarovalnicam ni prizaneslo. Indeks delnic evropskih zavarovalnic je zdrsnil za desetino. Naravne nesreče so udrihale po vsej zemeljski obli in tudi v Sloveniji je klestila toča, ki je »udarila« tudi obe največji zavarovalniški skupini Zavarovalnico Triglav in Savo Re. Zadnja je utrpela tudi povečano število izplačil škod zaradi nesreč v tujini. Sava Re je sicer lani pričakovala tudi opazno rast premij v pozavarovalnem delu. Zaradi orkanov, ki so leta 2017 prizadeli ZDA in karibske države, je bilo pričakovati podražitev premij v letu 2018, kar pa se zaradi konkurence na trgu ni zgodilo.

Naložbeni portfelji na prepihu

V ospredju bodo predvsem zavarovalnice

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Kaj bo država storila s svojim deležem v Gorenju?

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 02.06.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA (voditelj): Kitajska skupina Hisense je v torek objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Gorenja. In kaj bo storila država? Bo ostala brez 50 milijonov in obdržala lastniški delež? Ekonomisti menijo, da bi bilo to nesmiselno, a težava je, da je država v strategiji upravljanja državnega premoženja zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, kar pomeni, da je ne bi smeli prodati.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Država ima prek kapitalske družbe dobrih 16 odstotkov Gorenja. S tem deležem ne more nikakor vplivati na poslovne odločitve v družbi, je jasen ekonomist Kovač.

BOGOMIR KOVAČ (Ekonomska fakulteta): Ocenjujem, da ta odstotek, razen, da bi bil seveda naložba, ki bi naj v prihodnosti nosila določene dividende pravzaprav nima smisla in v tem hipu je to pravzaprav zelo dobra ponudba prevzemnika in mislim, da je s tega vidika veliko bolj pametno, da se seveda država finančno umakne.

ZADRAVEC: A vlada Mira Cerarja je po vseh političnih kompromisih v strategijo zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, ali drugače, da ga država ne sme prodati. Ministrstvo za finance, najbrž tudi zato, da ne bi ostali brez 50 milijonov evrov, zdaj zmanjšuje vlogo strategije. Strategija je politični dokument, so zapisali. KAD pa se s skladno z zakonom odloča neodvisno. To bo odprlo Pandorino skrinjico, opozarjajo mali delničarji. Bo KAD vedno lahko odločal po svoje.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo mali delničarji Slovenije): Imamo kar naenkrat v bistvu na prepihu celotno državno premoženje, s katerim upravlja KAD, se pravi na prepihu se znajde njihov delež tako v Zavarovalnici Triglav, tako v Zavarovalnici Sava Re, tako v Petrolu, tako v Krki, kot v kompletni energetiki.

Delničarjem Save Re 0,80 EUR dividende

Delničarji družbe Sava Re, d.d. so na 34. redni skupščini podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu (NS) ter potrdili sklep o delitvi bilančnega dobička, ki sta ga predlagala uprava in NS. Sava Re je v letu 2017 zabeležila 22,5 milijonov EUR bilančnega dobička, od tega pa bo 12,4 milijona EUR namenila za dividende. Bruto dividenda na delnico tako znaša 0,80 EUR in bo izplačana 14.06.2018 vsem delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 13.06.2018. Predlagano dividendo je podprlo 96,7 % vseh prisotnih delničarjev. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 300.000 glasov oz. več kot 2,6 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana 29. maj 2018


 

Skupina Sava Re z rastjo premije v letu 2017

Skupina Sava Re je v letu 2017 zabeležila 5,5 % rast premij, pri čemer je na slovenskem trgu rast premije premoženjskih zavarovanj znašala 5,7 % med tem ko je na življenjskih zavarovanjih rast znašala 3,7 %. V tujini je rast še višja in je znašala skoraj 10 %.

Podobna dobičkonosnost kljub več škodnim dogodkom

Donosnost na lastniški kapital (ROE) “je znašala 10,1 % (v letu 2016 je znašala 11,3 %), čisti dobiček pa je znašal 31,1 milijonov EUR (v letu 2016 slabih 33 milijonov EUR). Slabši donosnosti je botrovalo več škodnih dogodkov, predvsem naravnih nesreč (tako doma kot v tujini). Kljub temu, se stabilno poslovanje odraža tudi v rasti cene delnice, ki je v letu 2017 znašala kar 19,5 %, med tem ko je dividendni donos predstavljal 5,1 %.

Knjigovodska vrednost delnice Sava Re (oznaka POSR) je na dan 31.12.2018 znašala 20,40 EUR in je bila višja za 8,5 % kot v letu 2016.

Delničarjem Save Re 80 centov dividende - obeti za leto 2017 ostajajo pozitivni

Na skupščini družbe Pozavarovalnica Sava d.d. (Sava Re) so se delničarji seznanili z revidiranim letnim pročilom družbe za poslovno leto 2016, podelili razrešnico članom NS in Uprave ter izglasovali sklep o delitvi bilančnega dobička v višini 0,80 EUR bruto na delnico. Skupščine se je udeležilo 12,253 milijona delnic ali 79,08 odstotkov kapitala z glasovalno pravico. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 197.668 delnic oziroma nekaj več kot 1,6 % prisotnega kapitala.

 
Ljubljana, 19. maja 2017


 

Rekordnih 40,7 milijona EUR dobička v letu 2016, bruto premije nekoliko nad načrti

Skupščino je odprl ter navzoče delničarje pozdravil novi predsednik Uprave Marko Jazbec, ki je dober teden nazaj prejel še zadnje soglasje pristojne Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). V nadaljevanju je član Uprave Jošt Dolničar, ki je družbo vodil do 12. maja, predstavil rezultate poslovanja družbe v letu 2016. Kot smo že poročali, je Jošt Dolničar vodenje družbe prevzel začasno konec avgusta 2016, po razrešitvi dotedanjega predsednika Uprave Zvonka Ivanušiča. 

Skupina Sava Re, ki je v poslovnem letu 2016 združila štiri zavarovalnice v Sloveniji in na Hrvaškem v skupno Zavarovalnico Sava, je lani dosegla rekordnih 40,7 milijona bruto dobička. Neto dobiček je znašal 32,9 milijona evrov, bruto premije pa 490 milijonov evrov, kar predstavlja rezultat, ki je nekoliko presegel načrte. 

Skupščina se je seznanila tudi z drugimi poročili (kot so npr. poročilo NS, poročilo notranjega revidiranja in poročilom Uprave o lastnih delnicah), ter informacija o prejemkih Uprave in članov NS. 

Dividenda 0,80 EUR bruto na delnico, skupna razrešnica članom NS, ločene razrešnice Upravi

Skupščina je z 98,41% glasov podelila skupno razrešnico članom NS, ter z več kot 99 % ločeno podelila razrešnice tudi posameznim članom Uprave. Delničarji so z 99,75 % oddanih glasov za potrdili s strani Uprave in NS predlagano dividendo v višini 0,80 EUR bruto na delnico, ki bo izplačana 20. junija 2017. V nadaljevanju delničarji niso odločali o nasprotnem predlogu malega delničarja Mateja Tomažina, ki je podal nasprotni predlog glede višine dividende v višini 1,00 EUR bruto na delnico, v povezavi z morebitnim nakupom Gorenjske banke s strani družbe.

Ali družba (morebiti) kupuje Gorenjsko banko in kako bo to vplivalo na njene nadaljnje načrte?

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.