Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 7.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

 

Ljubljana, 09. november 2017


 

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.

Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje. Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.

 

Ljubljana, 06.10.2017


 

Ustavno sodišče je presoji določenih členov zakona bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance pripravo tega zakona zelo zamuja.

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom malih delničarjev Slovenije v četrtek 05. oktobra 2017 vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine.

Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti. navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona bančništvu.

V odvetniški pisarni predlagajo, da se razlaščencem zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva že na podlagi odločbe ustavnega sodišča omogoči dostop do podatkov in listin, ki so bile leta 2013 in 2014 podlaga za odločbe izrednih ukrepih Banke Slovenije in izbris kvalificiranih obveznosti bank.

Za ogled celotnega članka novinarke Maje Grgič, ki je bil objavljen v časniku DELO, dne 06. oktober 2017 kliknite TUKAJ.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.