Analiza stroškov borznih hiš Društva MDS in

pogosta vprašanja o Trgovalnih računih


 

Aktualne novice

Mali delničarji kot skupina postajajo vedno bolj opazen in upoštevanja vreden dejavnik v svetu poslovanja velikih podjetij. To samo po sebi niti ne preseneča, saj lastništvo malih delničarjev v okviru strukture večine velikih uspešnih slovenskih podjetij predstavlja relativno velik lastniški delež. Tako lahko imajo tudi relativno veliko glasovalno moč in neposreden vpliv na odločanje. Vendar morajo za resnično udejanjanje tega potenciala opraviti še en predhoden korak - morajo se organizirati in zato smo ustanovili Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je 7.12.2011 na skupščini preimenovalo v Društvo Mali delničarji Slovenije - Small Shareholders' Association of Slovenia (v nadaljevanju Društvo MDS), ki je nevladna organizacija.

Poslanskim skupinam Državnega Zbora RS
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu
Evropski komisiji
Evropski centralni banki
Evropskemu parlamentu

 

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Računsko sodišče Republike Slovenije je z dne 09.11.2016 objavilo Revizijsko poročilo pod oznako CN 3262-1/2016/42. Vsebina slednjega poročila je bila na zahtevo Banke Slovenije, zaradi domnevnega varovanja poslovne skrivnosti zatemnjeno. Časnik Finance je 31.01.2017 razkril do sedaj zakrite dele Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, ki jasno in nedvoumno potrjujejo sume o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB. Čedalje bolj postaja jasno, da Banka Slovenije, kljub javnim sporočilom in izjavam njenih funkcionarjev, ni imela le »koordinacijske« ali »podporne« vloge pri sestavljanju končnega seznama terjatev, ki jih je NLB dokončno prenesla na DUTB, ampak je v resnici bila ključni akter in nikakor zgolj koordinator.

Na žalost prvi odzivi Banke Slovenije sledijo načelu 'če laž ponoviš 100x bo ta postala resnica'. Morda pa na drugi strani želi Banka Slovenije povedati, da je poročilo Računskega sodišča tisto, ki napačno povzema dejstva in dokaze, vendar pa potem ni jasno zakaj je predmetno poročilo sploh bilo potrebno počrniti na zahtevo Banke Slovenije. Skladno z 39.a členom Zakona o Banki Slovenije za njene guvernerje ne velja zakon, ki ureja preprečevanje korupcije, velja pa ta isti zakon za osebe, katerim Banka Slovenije podeljuje soglasje za opravljanje funckcije v bankah?! Povedano drugače, guverner lahko ravna koruptivno, oseba, o kateri guverner presoja, če izpolnjuje pogoje »fit & proper« pa ne sme ravnati koruptivno.

 

Banka Slovenije niza neresnico za neresnico

Slab mesec po objavi omenjenega Revizijskega poročila Računskega sodišča je Guverner Banke Slovenije g. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala dne 01.12.2016 v prostorih Držanega zbora RS izjavil, da v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../«.

Banka Slovenije še danes očitno vztraja pri svojih izjavah, čeprav je v poročilu jasno zapisano, da NLB Seznamov oz List B, B+ in C NLB sploh ni imela na razpolago. Kako je potem banka bila tista, ki je seznam sestavila, če sploh ne razpolago s predmetnim dokumentom?!

Še več, Banka Slovenije v včerajšnjem odzivu niza nove neresnice in zavajanja. Glede vrednotenja terjatev za prenos Banka Slovenije zapiše: »Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednost. /.../ Končno prenosno vrednost je določila Evropska komisija /.../«. Računsko sodišče pa popolnoma nasprotno na 77 strani: »Iz 68. Točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije /.../«. Ne samo da Banka Slovenije navaja čisto nasprotje temu, kar je ugotovilo Računsko sodišče, sočasno se »dela norca« iz celotne Slovenije, s tem ko navaja, da je Evropska komisija določila vrednost, po katerih naj bi se terjatve prenašale na DUTB. Vezano na zgoraj navedeno in ponavljajoče se izjave Banke Slovenije, pozivamo Evropsko komisijo, da se jasno opredeli, ali je res Evropska komisija sama določala prenosne vrednosti vseh 286 terjatev, ki so bile iz NLB prenešene na DUTB? Torej, ne zanima nas, ali je Evropska komisija potrdila prenosne vrednosti ampak nas zanima kdo je določil vrednosti predmetnih 286 terjatev?

 

Poziv k odstopu guvernerja in ukrepanje zoper ostale odgovorne

Društvo MDS je javno pozvalo Nacionalni preiskovalni urad (NPU), da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe.  Pozvali smo tudi Guvernerja BS, da odstopi, vendar iz njegove današnje in včerajšnje reakcije je razvidno, da tega ne namerava storiti.

 

Poziv poslanskim skupinam in poslancem državnega zbora za pričetek odpoklica Guvernerja BS

Zaradi nenehnega zavajanja in prikrivanja dejanskega stanja državnemu zboru RS, katerega nedvoumno dokazuje že prej omenjeno poročilo Računskega sodišča, vas kot predstavnike zakonodajne oblasti  pozivamo, da nemudoma sprožite postopek za odpoklic guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, skladno z 39. členom Zakona o Banki Slovenije.

 

Poziv za spremembo zakonodaje in spremembo nosilca priprave zakona

Kot zakonodajalca vas pozivamo, da sprožite naslednje zakonodajne postopke in sicer:

  • črtanje 39.a člena Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1-UPB1) - s tem bodo guvernerji in viceguvernerji BS zavezani k spoštovanju zakona o preprečevanju korupcije. Besedilo, ki se črta: »Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.« (Uradni list RS, št. 72/2006 z dne 11. 7. 2006: 39.a člen ZBS-1)
  • sprejem ustrezne zakonodaje, s katero bo Računskemu sodišču nemudoma omogočen tudi nadzor in revidiranje delovanja Banke Slovenije za tekoče poslovanje; 
  • da odredite v soglasju z Računskim sodiščem izredni nadzor nad delom BS za čas, ko so se sprejemali ukrepi za sanacijo bank, to je od 1. januarja 2013 pa do 31. decembra 2016;
  • da Zakon o popravi določil za učinkovito pravno sredstvo ZBan-1L, ki ga je naložilo Ustavno sodišče RS, v pripravo takoj prenesete iz Ministrstva za finance na Ministrstvo za pravosodje, pri čemer pri pripravi tega zakona ne smejo sodelovati osebe oz. institucije, ki so to neustavnost povzročile (MF in BS ter vsi vpleteni v obeh institucijah).

Od države in njenih upravljavcev, pa zahtevamo, da sprožijo ustrezne postopke zoper člane Uprave NLB in NS NLB, ker niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Pri tem posebej opozarjamo, da Uprava NLB tudi ni dobili soglasja NS NLB za takšno dodatno razvrednotenje, kar je bilo tudi v nasprotju z določili tedaj veljavnega statuta NLB. 

Društvo MDS

Namen današnje tiskovne konference je bil predstavitev novih dejstev o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB, na podlagi javno razkritih ter do zdaj zabrisanih, torej nedostopnih delov izredno pomembnih ugotovitev Računskega sodišča RS.

Časnik Finance je včeraj, 31.01.2017, razkril do sedaj zakrite dele Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, z ugotovitvami, ki dodatno in nedvoumno potrjujejo sume o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB. Čedalje bolj postaja jasno, da Banka Slovenije, kljub javnim sporočilom in izjavam njenih funkcionarjev, ni imela le »koordinacijske« ali »podporne« vloge pri sestavljanju končnega seznama terjatev, ki jih je NLB dokončno prenesla na DUTB.

 

Ljubljana, 01. februar 2017


 

Na žalost prvi odzivi Banke Slovenije sledijo načelu 'če laž ponoviš 100x bo ta postala resnica'. Morda pa na drugi strani želi Banka Slovenije povedati, da je poročilo Računskega sodišča tisto, ki napačno povzema dejstva in podatke vendar pa potem ni jasno zakaj je predmetno poročilo sploh bilo potrebno počrniti na zahtevo Banke Slovenije. Skladno z 39.a členom Zakona o Banki Slovenije za njene guvernerje tako ali tako ne velja zakon, ki ureja preprečevanje korupcije, velja pa ta isti zakon za osebe, katerim Banka Slovenije podeljuje soglasje za opravljanje funkcije v bankah?!

 

Banka Slovenije nadaljuje z zavajanjem javnosti

Slab mesec po objavi omenjenega Revizijskega poročila je Guverner Banke Slovenije g. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala dne  01.12.2016 v prostorih Državnega zbora RS izjavil, da v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../« ter: »/.../ Naj poudarim, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti, /.../«.

Banka Slovenije očitno še vedno vztraja pri svojih izjavah, čeprav je v poročilu jasno zapisano, da NLB Seznamov oz List B, B+ in C NLB sploh ni imela na razpolago. Kako je potem banka bila tista, ki je seznam sestavila?!

Še več, Banka Slovenije v včerajšnjem odzivu niza nove neresnice in zavajanja. Glede vrednotenja terjatev za prenos Banka Slovenije zapiše: »Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednost. /.../ Končno prenosno vrednost je določila Evropska komisija /.../«. Računsko sodišče pa popolnoma nasprotno na 77 strani: »Iz 68. Točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije /.../« Ne samo da Banka Slovenije navaja čisto nasprotje temu, kar je ugotovilo Računsko sodišče, sočasno se »dela norca« iz celotne Slovenije, s tem ko navaja, da je Evropska komisija določila vrednost, po katerih naj bi se terjatve prenašale na DUTB. Kako je Evropska komisija določila npr. prenosno vrednost Proteja, ko verjetno nihče na Evropski komisiji nihče v življenju niti ni slišal za Protej...

Pri končnem seznamu terjatev za prenos na DUTB je sodelovala tudi ga. Miranda Groff Ferjančič, ki danes skupaj z Jasno Iskra iz Banke Slovenije sodeluje pri pripravi novega zakona, ki naj bi delničarjem in obvezničarjem omogočal učinkovito sodno varstvo proti Banki Slovenije. Ta isti osnutek zakona, za katerega smo že izvedeli, da je na usklajevanju pri sami Banki Slovenije.

 

Poziv k odpoklicu guvernerja in poziv Vladi RS ter Državnemu zboru za spremembo zakonodaje

V Društvu MDS vnovič javno pozivamo NPU, da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe. Ob tem tudi pozivamo da se nemudoma sproži postopek odpoklica guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, skladno z 39. členom Zakona o Banki Slovenije ter da se nemudoma sproži zakonodajni postopek:

  • ki bo guvernerje BS zavezal k spoštovanju zakona o preprečevanju korupcije. 39.a člen Zakona o Banki Slovenije namreč omogoča, da guvernerji brez posledic ravnajo koruptivno in
  • bo Računskemu sodišču omogočil tudi revidiranje Banke Slovenije.

Istočasno pozivamo državo in njene upravljavce, da sprožijo ustrezne postopke zoper člane Uprave NLB in NS, ki niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke, hkrati pa Upravi tudi niso dobili soglasja NS, kar je bilo v nasprotju z določili statuta NLB. 

 

Ključne ugotovitve iz razkritih delov Revizijskega poročila na portalu časnika Finance

Po več kot treh (3) letih sprenevedanj in zavajanj na vseh ravneh oblasti znotraj Republike Slovenije ter tudi v širšem prostoru Evropske unije (EU), predvsem pa na Banki Slovenije, vendarle na dan prihajajo dokazi, kako je Banka Slovenije narekovala bankam katere terjatve se prenašajo na DUTB. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozivamo guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, naj nemudoma odstopi s svoje funkcije in s tem prihrani vsaj kanček ugleda, ki naj bi ga imela Banka Slovenije.

 

V ta namen zainteresirano javnost vabimo tudi na 

TISKOVNO KONFERENCO Društva MDS,

ki bo potekala v SREDO, 01. februarja 2017

ob 11.00 uri,

na sedežu Društva MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana.

 


 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Guverner Banke Slovenije izjavi, da seznamov za prenos ni sestavila Banka Slovenije

01.12.2016 (med 9.35 in 9.40 uro) je guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB med drugim izjavil: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../« ter: »/.../ Naj poudarim, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti, /.../«

Celoten magnetogram seje in izvajanja dr. Jazbeca si lahko ogledate tukaj.

 

Računsko sodišče ugotovilo, da je sezname kreirala ravno Banka Slovenije in je to očitno bilo potrebno počrniti

Iz današnjega razkritja časnika Finance lahko končno dobimo vpogled v ugotovitve Revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 09.11.2016, ki je sicer v veliki meri zabrisano, zaradi domnevne zaupnosti dokumentov. Današnje razkritje Financ pa jasno kaže, da je na 74. strani navedenga poročila pod točko 2.2.3 dejansko zapisano:

»/.../ Iz gradiv NLB izhaja, da je Banka Slovenije NLB posredovala štiri sezname komitentov, za katere je želela, da jih NLB dodatno uvrsti na končni seznam komitentov za prenos na DUTB. Ti seznami so bili poimenovani Lista A, Lista B, Lista B+ in Lista C, NLB pa ne razpolaga s temi seznami v obliki uradni dokumentov. NLB razpolaga z Listo A, predloženo po elektronski pošti, z Listo B, Listo B+ in Listo C pa NLB ne razpolaga. /.../«

Na 76. strani navedenega poročila sledi zapis: »/.../ NLB je 08.11.2013 po elektronski pošti od Banke Slovenije prejela končni seznam 293 komitentov za prenos na DUTB /.../« nadalje pa na 77. strani sledi: »/.../ Izmed 286 komitentov s končnega seznama za prenos na DUTB je bilo 56 komitentov takih, za katere niso bili izpolnjeni osnovni kriteriji za prenos na DUTB, /.../« od tega pa jih je bilo 30 razvrščenih v bonitetni razred A, B ali C (stran 77, opomba 239).

Zgovoren pa je tudi podatek iz 79 in 80 strani, kjer lahko ugotovimo, da Nadzorni svet (NS) NLB sploh ni podal soglasja za odpise, ki so predstavljali dodatnih 600 milijonov EUR izgube za NLB.

Celotno razkritje Financ, kjer so razkrite strani od 74–80, si lahko ogledate tukaj.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.