NLB
Mali delničarji: ovadbe zaradi "načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2
Medij: |
Domovina (Ostalo) |
Avtorji: |
Luka Svetina |
Teme: |
Mali delničarji , Rajko Stanković |
Datum: |
Čet, 22. dec.. 2022 |
Stran: |
38 |
Mali delničarji: ovadbe zaradi »načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2
Deset let po stečaju cerkvenih finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2, po obsegu dolgov največjem stečaju v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije napovedali tožbo proti odgovornim v NLB, saj so na podlagi novih indicev prepričani, daje bila malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda, družba T-2 pa naj bi bila iztrgana iz rok Mariborske nadškofije. Nekdanji ekonom Mirko Kraševec je s prstom pokazal na kardinala Rodeta.
V društvu so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na novinarski konferenci dejal predsednik društva Rajko Stankovič (54). Iz dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, namreč izhaja, da so banko upnico namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil Stankovič, ki je prvič odkrito javno namignil, da se ne more znebiti občutka, da so bili določeni cerkveni krogi ljubosumni na vodstvo Mariborske nadškofije, ki je se je »zelo uspešno« spuščala v podjetniške vode.
V Društvu Mali delničarji Slovenije deset let po propadu Zvonov trdijo, da nobeno delujoče podjetje ne bi moglo preživeti hkratne dospelosti vseh svojih obveznosti, saj je smisel podjetniškega delovanja v ravno tem, da so sredstva podjetja naložena v produkcijske tvorce in zato manj likvidna ter jih je mogoče naenkrat oz. v kratkem času likvidirati le pod izjemno neugodnimi pogoji oz. z njihovim razvrednotenjem, kar pa ustvari kapitalski primanjkljaj. Kot je na novinarski konferenci dodal odvetnik Matjaž Titan, obveznosti zastavnega upnika, da ohranja zastavljeno premoženje in ga ne poslabšuje, niso manjše od tovrstnih obveznosti dolžnika oz. zastavitelja. Še posebej pomembno pa je, da zastavni upnik tudi nima pravice, da zastavljena stvar preide v njegovo last, če terjatev ob zapadlosti ni plačana.
DELEŽ V T-2
Zvon Ena holding je bil še leta 2010 imetnik več kot 95-odstotnega poslovnega deleža v T-2, ki je bil zastavljen banki, v zastavni pogodbi pa se je Zvon Ena holding zavezal, da ne bo odtujeval svojega premoženja zunaj okvirov rednega poslovanja ali z njim razpolagal drugače kot za polno protivrednost. Ko je bil Zvon 1 v prvi polovici leta 2011 že v postopku prisilne poravnave, je imel glede na upnike omejeno sposobnost avtonomnega ravnanja. Takrat pa je prišlo do zmanjšanja osnovnega kapitala družbe T-2 na nič ter hkratnega povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki pa jih Zvon 1 kljub lastni želji, da ostane v lastništvu T-2, ni mogel vplačati ravno zaradi omejitev v postopku prisilne poravnave. Pri tem se Zvon 1 kljub odtujitvi T-2 ni razdolžil niti za en sam evro.
Iz dokumentov, ki so jih pridobili v društvu Mali delničarji, je po besedah Stankoviča razvidno, da so posamezniki iz banke NLB, ki je dala posojilo, že nekaj mesecev pred izvedbo zmanjšanega osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja želeli Zvonu 1 brez nadomestila oz. za simbolično ceno enega evra odvzeti T-2. Zvon 1 v to ni privolil, nakar je sledila prej opisana operacija zmanjšanja osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja. Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratel, ki je postal novi družbenik T-2. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 (v decembru 2010 sta objavila insolventnost) je vrednost dolgov (obveznosti) do bank obeh finančnih holdingov na dan 31. december 2010 znašala 376,3 milijona evrov, do drugih pravnih oseb pa 47 milijonov evrov. Drugih obveznosti iz poslovanja, poleg tekočih stroškov, ki so bili do stečaja redno poravnani, ni bilo, je poročal Časnik. Po 31. decembru 44 Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratei, kije posta! novi družbenik T-2. 44 NLB in nekatere druge banke v državni lasti so si iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. 2010 se glavnice dolgov niso povečevale, na podlagi načrta prodaje naložb (finančnega prestrukturiranja) in poplačila dolgov bankam, ki ga je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje AT-KEARNEY, pa naj bi finančna holdinga Zvon l in Zvon 2 do konca leta 2015 odplačala bankam 371 milijonov evrov dolga, od tega 183,1 milijona evrov dolga že do konca leta 2011.
INSOLVENCNI POSTOPEK
Podjetje ATKEARNEY je za dan 31. marec 2010 ugotovilo, da vrednost premoženja obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 presega njune obveznosti, na podlagi ocene strateškega premoženja KPMG v letu 2010 pa je nato pripravilo predlog načrta finančnega prestrukturiranja, ki je po vsebini pomenil načrt prodaje premoženja (naložb holdingov) in postopnega poplačila obveznosti bankam, s čimer so se strinjale vse banke. Podpisan je že bil tudi medbančni sporazum, vendar so si NLB in nekatere druge banke v državni lasti iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa tega sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki. Če ne bi prišlo do te nenadne odločitve bank, bi bila postopek in razplet najverjetneje podobna Istrabenzovemu. Zvonova sta namreč imela v svojem portfelju celo kakovostnejše naložbe, kot jih je imel Istrabenz. Društvo Mali delničarji trdi, da obstajajo razlogi za sum, da je pri efektivnem odvzemu družbe T-2 prišlo do kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj je bila pridobljena velika premoženjska korist in povzročena velika premoženjska škoda. O tem bo do sredine januarja po napovedih odvetnika Matjaža Titana sestavljena kazenska ovadba, o vložitvi katere bo javnost obveščena. Na NLB sicer posameznih upniških primerov za medije ne komentirajo.
JUDEŽI IZ VATIKANA
Nekdanji ekonom Mariborske nadškofije Mirko Krašovec (76), ki je nelojalne partnerje oz. predstavnike bank znova imenoval za »judeže«, je izrazil solidarnost z Malimi delničarji. Kraševec je ponovil svoje stališče, da so afero na račun Nadškofije Maribor načrtno povzročili nelojalni poslovni partnerji in s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije. »Med partnerji gospodarskih družb Nadškofije Maribor so se ob nastopu gospodarske krize, ki je nastopila konec leta 2008 in je dosegla svoj višek v letih 2010 in 2011, znašli judeži, ki so ne oziraje se na povzročeno škodo izdali svoje stranke in se izneverili svojim partnerskim obveznostim, da bi na ta način dobili delež koristi od razkosanja delujočih podjetij svojih strank,« je povedal Krašovec in omenil navezo domnevne vplivne klike judežev iz Slovenije in Vatikana, ki je dosegla tudi objavo članka z naslovom Sveti bankrot v italijanskem tedniku LEspresso, ki naj bi v slovenski in tuji javnosti ustvaril lažno predstavo o premoženjskem položaju Zvonov. Na novinarsko vprašanje, ali je z judeži nemara mislil na sam vrh slovenske Katoliške cerkve in ljubljanske nadškofije, je med vrsticami prst uperil proti kardinalu Francu Rodetu (88), medtem ko je zatrdil, da ljubljanska nadškofija.
Dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona je, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo v tej zgodbi ni igrala nobene vloge.
Kraševec je za nevredneže označil tudi odgovorne odločevalce iz NLB in družbe Gratel, »ki so za bagatelo priposestvovali T-2«. Krašovec, pred časom pravnomočno oproščen vsakršne krivde za bančno luknjo in drugih kaznivih dejanj v povezavi s spornimi naložbami, pravi še, da je dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo.
Na Domovini smo v preteklosti že pisali, da je bil T-2, ko so gradili optično omrežje, oviran od monopolista Telekoma, kasneje pa so proti njem dobili več deset milijonsko tožbo, a je sadove tožbe uživala družba Gratel in ne Gospodarstvo rast v lasti Mariborske nadškofije. Telekom Slovenije in T-2 sta namreč sklenila sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo 129,56 milijona evrov odškodnine, kolikšna je poravnava, pa nikoli ni bilo razkrito. Zvonova, ki sta jemala velike kredite za razne projekte, mediji so poročali tudi o sumljivih naložbah na hrvaških otokih, sta v gradnjo optičnega omrežja T-2 vložila več kot 250 milijonov evrov. Po nastopu svetovne gospodarske krize so upniki prijavili kar 1,8 milijard terjatev, saj banke niso želele reprogramirati kreditov. Kot dodaja Stankovič iz društva Mali delničarji, bi se Zvonova lahko rešila z dodatnim svežnjem 50 milijonov evrov posojila, saj so bile njune naložbe zdrave. Nekdanji ekonom Mariborske škofije Mirko Kraševec.
NLB
Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši
Medij: Delo Avtorji: Karel Lipnik Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9
Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši
Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.
Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.
Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.
Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.
Višja vrednotenja
Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.
Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov.
NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.
Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.
Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos
.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.
Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.
Kako do rešitve za bančne razlaščence?
Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.
Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).
Ljubljana, 24.09.2021
Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.
NOVA LJUBLJANSKA BANKA
Nasprotna predloga SDH za člana v NS in VZMD za delitev bilančnega dobička si lahko ogledate TUKAJ, ki je objavljen na AJPESU dne 13.05.2021 objava 5086189.
Društvo MDS pozdravlja možnost izvensodne poravnave v primeru bančnih izbrisov
Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.
Ljubljana, 05. maj 2021
Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.
Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:
Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.
Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.
Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).
Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.
Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:
- V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
- V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).
V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.
Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.
V Društvu MDS veseli in z mešanimi občutki glede današnje objave odločitve Ustavnega sodišča RS glede razlaščencev slovenskih bank
V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.
Ljubljana, 12 . april 2021
Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:
»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«
Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).
A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.
Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:
- nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
- ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
- zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
- ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.
V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.
Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb
Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8
Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.
Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.
Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?
»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.
Je korona zarezala v dividende? Ne povsod
Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.
V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.
Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.
Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?
Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.
Posebna kategorija: banka in zavarovalnici
Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.
Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.
NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.
Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.
Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.
Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?
Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev
Medij: Delo Avtorji: K.L. Teme: dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9
Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev
Skupščine delničarjev
Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.
Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.
Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.
Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.
Omejitve regulatorjev
V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.
Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.
Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.
Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.
Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.
Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.
Usihanje dividend Telekoma
Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.
Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.
Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.
Razkritje Računskega sodišča je za Društvo MDS še en velik strokovni argument za izvensodno poravnavo z razlaščenci v sanaciji bank
Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.
V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.
Ljubljana, 10.12.2020
Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov
Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).
Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.
Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).
Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV
V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.
Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.
Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih
Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin.
Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije
Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.
Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.
Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?
V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.
V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.
Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja
Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene.
Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike
Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.