Petrol

Gordan Šibić je mali delničar in vlagatelj v številnih podjetjih, strokovnjak s področja investicijskih financ in računovodstva, ter starosta borcev za pravice malih delničarjev.

Že v daljnem letu 2001, ko v Republiki Sloveniji še ni bilo organizacije, ki bi se sistematično ukvarjala z zaščito malih delničarjev je z serijo tožb nastopil proti velikim delničarjem BTC.

Medij: Dnevnik (BORZNI KOMENTAR)  Avtorji: Lojze Kozole, Ilirika, Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 07. marec 2019 Stran: 6

Slovenski borzni indeks SBI TOP je letos pridobil 6,4 odstotka svoje vrednosti, medtem ko je, za primerjavo, svetovni indeks WiDOW pridobil že dobrih dvanajst odstotkov. K rasti slovenskega borznega indeksa med drugimi prispevata največji slovenski zavarovalnici Triglav in Sava Re. V ponedeljek je Zavarovalnica Triglav objavila prvo informacijo o poslovanju v letu 2018, daje po za zdaj nerevidiranih podatkih zbrala 1,068 milijarde evrov bruto premij ali sedem odstotkov več kot v predhodnem letu, medtem ko se je čisti dobiček povečal za 16 odstotkov na 80,8 milijona evrov. Za največjo slovensko zavarovalnico je bilo leto 2018 zelo uspešno. Po objavi o uspehu družbe je delnica zavarovalnice v naslednjih dveh dneh pridobila 6,1 odstotka vrednosti.

Zavarovalnica Triglav bo sicer 29. marca 2019 objavila revidirano letno poročilo za leto 2018, sklic skupščine delničarjev, na katerem bodo ti odločili, kolikšen delež bilančnega dobička bo šel v njihove žepe, pa je načrtovan za 25. april 2019. Vendar lahko na podlagi informacije glede dobička zavarovalnice kot tudi strategije in dividendne politike podjetja sklepamo, da bo višina izplačane bruto dividende vsaj 2,5 evra na delnico. Pri tem znesku to glede na včerajšnji zaključni tečaj pomeni 7,2-odstotni dividendni donos. To pa pomeni da lahko pričakujemo, da se bo začel oziroma nadaljeval lov na dividendni donos vlagateljev. S tem lahko pričakujemo nadaljevanje pozitivnega pritiska na ceno delnice do datuma upravičenosti do dividende (12. junij 2019) za Zavarovalnico Triglav.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič Teme:  ZPR-1, mali delničarji Datum: Torek, 5. februar 2019 Stran: 10

Odločitev Agencija je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)je zavrnila zahtevo ciprske družbe Mustand Energy Limited po odvzemu glasovalnih pravic državnih lastnikov v Petrolu, izhaja iz odločbe omenjene agencije. Za zahtevo ciprske družbe naj bi stala češko-slovaška skupina J&T, ki je s skoraj IB odstotki druga največja lastnica Petrola.

Mustand Energy Limited je oktobra lani od ATVP zahtevala, da ugotovi usklajeno delovanje Slovenskega državnega holdinga, Kapitalske družbe, Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), Zavarovalnice Triglav, Pozavarovalnice Save Re in Telekoma Slovenije, češ da presegajo prevzemni sklad in delujejo usklajeno, zato naj se jim odvzamejo glasovalne pravice. 

ATVP je zahtevo ciprske družbe, ki jo zastopa odvetnica Petra Dukič, zavrnila. Pod prevzemnim pragom Poročali smo že, da po naših informacijah prijavitelj v delež državnih lastnikov Petrola prišteva tudi deleže, ki jih imajo v lasti vzajemni in pokojninski skladi državnih upravljavcev, čeprav ti po zakonu ne štejejo za osebe, povezane z državo, saj gre za premoženje varčevalcev. Izjema velja tudi za DUTB, ki ima v Petrolu dober odstotek delnic, saj ta ni zavezana zakonu o prevzemih, če delnice pridobi na podlagi unovčenja zavarovanj oziroma konverzije terjatev v lastniški delež.

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Medij: Delo   Avtorji: Lojze Kozole Ilirika BPH Teme: Zavarovalnica Triglav, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 07. januar 2019 Stran: 12

Domači trg Večina podjetij iz prve kotacije na ljubljanski borzi tudi letos načrtuje dobro poslovanje in Slovenski borzni indeks SBITOP je v preteklem letu dni pridobil 1,15 odstotka vrednosti in se giblje okoli 800 točk. Lahko omenimo, da je SBITOP junija lani prvič po osmih letih presegel vrednost 900 točk, kar je izraz pozitivnega trenda na slovenskem kapitalskem trgu, ki ga zaznavamo že od tretjega četrtletja 2015.

Kar se tiče makroekonomskih napovedi za letos, te za Slovenijo ostajajo ugodne. Sodeč po oceni urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) lahko za leto 2018 pričakujemo približno 4,4-odstotno rast BDP, medtem ko Umar za letos trenutno napoveduje 3,7-odstotno gospodarsko rast. Glavna dejavnika rasti ostajata izvoz in domače povpraševanje. Ob gospodarski rasti se zmanjšuje tudi nezaposlenost ob zmerni rasti plač. Investicijska aktivnost bo ostala visoka in v državi se bosta povečali zasebna in državna potrošnja.

Lani so bile na Ljubljanski borzi ponovno najprometnejše delnice Krke iz prve kotacije, s katerimi je bilo ustvarjenega 86,404 milijona evrov oziroma 25,6 odstotka celotnega prometa na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnicam Cinkarne Celje. S temi je bilo ustvarjenega 56,47 milijona evrov prometa, kar je predstavljalo 16,7-odstotni delež, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav s 43,24 milijona evrov oziroma 12,8 odstotka celotnega borznega prometa.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 02.06.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA (voditelj): Kitajska skupina Hisense je v torek objavila prevzemno ponudbo za odkup delnic Gorenja. In kaj bo storila država? Bo ostala brez 50 milijonov in obdržala lastniški delež? Ekonomisti menijo, da bi bilo to nesmiselno, a težava je, da je država v strategiji upravljanja državnega premoženja zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, kar pomeni, da je ne bi smeli prodati.

VESNA ZADRAVEC (novinarka): Država ima prek kapitalske družbe dobrih 16 odstotkov Gorenja. S tem deležem ne more nikakor vplivati na poslovne odločitve v družbi, je jasen ekonomist Kovač.

BOGOMIR KOVAČ (Ekonomska fakulteta): Ocenjujem, da ta odstotek, razen, da bi bil seveda naložba, ki bi naj v prihodnosti nosila določene dividende pravzaprav nima smisla in v tem hipu je to pravzaprav zelo dobra ponudba prevzemnika in mislim, da je s tega vidika veliko bolj pametno, da se seveda država finančno umakne.

ZADRAVEC: A vlada Mira Cerarja je po vseh političnih kompromisih v strategijo zapisala, da je Gorenje pomembna naložba, ali drugače, da ga država ne sme prodati. Ministrstvo za finance, najbrž tudi zato, da ne bi ostali brez 50 milijonov evrov, zdaj zmanjšuje vlogo strategije. Strategija je politični dokument, so zapisali. KAD pa se s skladno z zakonom odloča neodvisno. To bo odprlo Pandorino skrinjico, opozarjajo mali delničarji. Bo KAD vedno lahko odločal po svoje.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo mali delničarji Slovenije): Imamo kar naenkrat v bistvu na prepihu celotno državno premoženje, s katerim upravlja KAD, se pravi na prepihu se znajde njihov delež tako v Zavarovalnici Triglav, tako v Zavarovalnici Sava Re, tako v Petrolu, tako v Krki, kot v kompletni energetiki.

Na 28. skupščini družbe Petrol, d.d. je bilo prisotnih 63,43 % delničarjev z glasovalno pravico. Delničarji so se seznanili s poslovanjem skupine Petrol v letu 2017, podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS) družbe, nazadnje pa so za revizorja družbe imenovali družbo Ernst & Young Revizija. Skupščina je skoraj soglasno sprejela, da se skoraj 33 milijonov EUR bilančnega dobička v celoti razdeli med delničarje, kar pomeni, da dividenda znaša 16,00 EUR. Delničarji bodo dividendo prejeli 10.08.2018 in sicer tisti, ki bodo vpisani v delniško knjigo KDD na dan 09.08.2018.

Ljubljana, 26. april 2018

Uspešno poslovanje Petrola v minulem letu

Prisotni delničarji so izrekli pohvale Upravi in NS za uspešno delo v letu 2017, v okviru razprave pa je predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, zastavil tudi vprašanje v zvezi z morebitnim vstopom Petrola v lastništvo banke Lon in glede gradnje nove poslovne stavbe.

Predsednik Uprave, Tomaž Berločnik, da morebitnega vstopa v banko Lon zaenkrat še ne morejo komentirati, je pa izpostavil, da je finančni steber za njih pomemben in zato dopuščajo možnost razvoja lastnih storitev ali najem storitev pri drugem izvajalcu ali nazadnje tudi morebitnim sodelovanje z kakšo banko.

Glede gradnje nove poslovne stavbe je g. Berločnik izpostavil, da končne odločitve še niso sprejeli, v vsakem primeru pa bi bila nova stavba namenjena za lastne potrebe.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo…