Delavska hranilnica

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Šeruga, Damijan Toplak, Branka Bezjak Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. jun.. 2016 Stran: 6

Še vedno ni povsem jasno, ali so se tudi nadzorniki seznanili s prodajno pogodbo za Aerodrom Maribor, a do plačila kupnine nihče od vpletenih o kupcu ne želi govoriti

Jože Stegne, predsednik uprave Delavske hranilnice (DH), je za Večer potrdil, da so za svojo naložbo Aerodrom Maribor našli kupca. Pravi, da so z njim že podpisali kupoprodajno pogodbo, medtem ko kupnine še niso prejeli in za to prenosa lastništva niso opravili. O imenu kupca (še) ne želi govoriti, ker so se tako dogovorili s kupcem, dejal je le, da gre za strateškega investitorja, ki naj bi letališče razvijal. Vrednost naložbe v Aerodrom Maribor so vrednotili na 2,7 milijona evrov, so zapisali v lanskem letnem poročilu - so torej iz naložbe izstopili z dobičkom? "Delavska hranilnica nobene naložbe ne proda z izgubo in tudi te nismo," odgovarja Stegne, ki je za Planet TV dejal, da je bilo dobička tri do štiri milijone evrov. Ladimir Brolih, direktor Aerodroma Maribor, pa, da o prodajni transakciji ne ve nič, "da je ta tako ali tako stvar lastnika". Medtem ko je prvi nadzornik hranilnice Ivan Sotošek povedal, da so se nadzorniki z informacijo o prodaji Aerodroma Maribor seznanili, ime kupca pa naj bi bilo znano do konca tedna, ko naj bi bila poravnana kupnina. Ko smo preverjali, kaj točno je informacija, ki so jo o prodaji Aerodroma Maribor dobili nadzorniki, in kdaj, se je po nadaljnjem preverjanju izkazalo, da so nadzorniki nazadnje o tem dobili neuradno ustno informacijo pred meseci, informacija pa je bila zgolj ta, da se za prodajo Aerodroma Maribor dela, in nič več.

Prodali bi že prej...

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 06. 2014 Stran: 6

V naslednjih treh letih sme uprava Delavske hranilnice kupiti do deset odstotkov lastnih delnic

Med 430 delničarjev Delavske hranilnice je bilo s sklepom na včerajšnji skupščini, ki se je je v Ljubljani udeležilo 72,2 odstotka kapitala, razdeljenih 1,1 milijona evrov dividend ali pet evrov bruto na posamezno delnico, med devet članov nadzornega sveta pa za opravljeno delo v preteklem letu 33.500 evrov bruto. Delničarji so upravi hranilnice dali pooblastilo, da sme v naslednjih treh letih (do)kupiti do deset odstotkov lastnih delnic.

Medij: Štajerski tednik Avtorji: Kovačec Patricija Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 17. 01. 2014 Stran: 7

Ptuj • Delavska hranilnica na novi lokaciji

Od ponedeljka Delavska hranilnica posluje na novi lokaciji, na Ulici heroja Lacka 12. Z novimi prostori so pridobili boljše pogoje za delo, lažje je tudi poslovanje s strankami. S selitvijo na omenjeno lokacijo so pridobili osem parkirnih mest za komitente.

Delavska hranilnica je bila v lanskem letu po izboru revije Moje finance izbrana kot najugodnejša banka za fizične osebe. Kljub kriznim razmeram namreč širijo poslovno mrežo in odpirajo dodatna delovna mesta. Po besedah vodilnih je ključ za uspeh pravi poslovni model, ki ni le golo hlastanje po dobičku.

Na Ptuju je Delavska hranilnica doslej sedem let poslovala v prostorih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije na Čučkovi ulici. Omenjene prostore so imeli v najemu. Glavni razlog za nakup novih poslovnih prostorov je bil po besedah vodje direktorja Podružnice Ptuj Marjana Petroviča veliko povečanje števila komitentov. Na dosedanji lokaciji je bilo poslovanje zaradi majhnosti prostorov že oteženo. Da odločitev ni padla čez noč, pojasnjuje dejstvo, da so nove prostore kupili že v začetku prejšnjega leta, a jih je bilo treba primerno urediti, Hranilnica pa je v lanskem letu odpirala še druge poslovalnice v mestih, kjer doslej še niso bili prisotni. V skrbi za dobro počutje tako strank kot zaposlenih odslej poslujejo na Ulici Heroja Lacka. Delavska Hranilnica trenutno zaposluje šest sodelavcev, z rastjo poslovanja pa v prihodnosti načrtujejo dodatne zaposlitve. »Z novimi prostori v velikosti slabih 300 kvadratnih metrov smo zaposleni pridobili veliko boljše pogoje za delo, zagotovo se bodo bolje počutile tudi stranke, saj sam prostor omogoča veliko več zasebnosti, kar je za naše delo nujno potrebno.« S selitvijo na novo lokacijo so pridobili tudi lastni parkirni prostor z osmimi parkirnimi mesti, ki so namenjena komitentom. Parkirišče se namreč odpre z bančno kartico Hranilnice.

Sindikati obvladujejo precejšen lastniški delež

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 06. 2013 Stran: 7

Skupščine

Delničarji letos očitno ne bodo ponovno pristali na nižje dividende kot leto prej. Samo 50 največjih analiziranih podjetij bo moralo letos izplačati med 240 in 300 milijoni evrov dividend, medtem ko so vse slovenske delniške družbe lani izplačale za zgolj 437 milijonov evrov dividend.

Upravam največjih slovenskih družb bo, kot kaže, letos uspelo zadržati dosti manjši delež ustvarjenih dobičkov kot v preteklih letih. Če so se lastniki delniških družb še lani »zadovoljili« z vsega 437 milijoni evrov dividend, so se letos njihovi apetiti precej povečali, kar se odraža tudi v povečanem številu zahtev za izplačilo višjih dividend.

Mali delničarji so v preteklosti že večkrat zahtevali višje dividende, vendar jih je v nemalo primerih preglasovala država, ki pa je letos očitno spremenila svoj pogled na dividendno politiko. Tako je Slovenska odškodninska družba (Sod) letos že predlagala oziroma dosegla izplačilo višjih dividend v Petrolu, Termah Olimia, Salusu in Aerodromu Ljubljana, prvič pa je moral na zahtevo države vmesne dividende izplačati tudi Telekom Slovenije. Višje dividende od prvotno predlaganih bodo morali letos izplačati v Cinkarni Celje, Tovarni olja Gea in Prvi Group, zahtevo za izplačilo višjih dividend pa je pričakovati tudi na skupščinah Krke, Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije, Žita, Letrike in nekaterih preostalih večjih podjetij.