Istrabenz

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012 Stran: 9

Maksima Invest Še mesec dni za pogajanja

Ljubljana - Po razrešitvi Staneta Valanta z vrha holdinga NFD so si nadzorniki Maksime Investa vzeli še mesec dni časa za pogajanja z bankami upnicami o prostovoljni poravnavi; od pogajanj bo odvisno, kdo bo odslej bedel nad holdingom NFD in nad kranjsko Savo.

Maksima Invest, ki je v začetku marca razglasila insolventnost, je ena od pomembnih lastnic holdinga NFD: skupaj s celjskim Finetolom ga obvladuje skoraj 50 odstotkov, vendar to ni edina skupna točka obeh družb. Obe imata tudi visoke dolgove; te sta si nabrali pri konsolidaciji lastništva v holdingu NFD ter lastninjenju koprskega Istrabenza, ki je kasneje propadlo.

Čeprav je Maksima Invest (ta ima več kot 25.000 malih delničarjev) že nekaj časa insolventna, njeni nadzorniki še vedno upajo na pozitiven razplet. Na svoji zadnji seji so zato naložili upravi, naj pri bankah upnicah še enkrat preveri možnosti za prostovoljno poravnavo.

Za ta korak so se, kot so v ponedeljek zapisali na spletnih straneh borze, odločili zaradi »nastopa nekaterih novih dejstev«. Teh v sporočilu niso razkrili, neuradno pa je slišati, da so nova dejstva posledica zamenjave na vrhu holdinga NFD. Kot je znano, so nadzorniki holdinga prejšnji teden odpoklicali dolgoletnega predsednika uprave Staneta Valanta. Odhod so že nekaj časa zahtevale banke upnice, pri katerih so se družbe iz kroga NFD v preteklih letih zadolževale.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Lipnik Karel,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 04. 2012 Stran: 3

Novih sprememb v upravi Mercatorja še ne gre pričakovati v kratkem. Imen za nove vodilne novi nadzorniki še nimajo, smo izvedeli. Bodo novi vodilni kratkega diha? Se napoveduje nov poskus prodaje?

Mercator ima od petka šest novih nadzornikov: Mateja Lahovnika, nekdanjega gospodarskega ministra, članici uprave Pivovarne Laško Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar, dva unicreditovca - prokurista banke Roka Rozmana in predsednika uprave zagrebške zavarovalnice Allianz Borisa Galiča - ter Zdenka Podlesnika (nazadnje, tik pred propadom Mure, je bil njen šef, sicer pa je iz tabora skupine NFD, ki ji je tudi prodal svojo celjsko družbo CBH). »Sestava nadzornega sveta je razočaranje, sploh zaradi obeh članic uprave iz Laškega, ki bi se morali ukvarjati s svojo družbo, ki je na kolenih,« pravijo viri blizu NLB, ki na skupščini Mercatorja, kot še pet drugih bank, ni smela glasovati. Kaj čaka nove nadzornike in kaj Mercator?

1. Kaj bo z novo upravo? Kljub informacijam, da uprava Žige Debeljaka razmišlja o odstopu, je četrtkov odstop celotne uprave lastnike presenetil. Novih imenza upravo še nimajo, težkoje tudi, dabijih našli do prve seje, ki naj bibila še ta teden, pred velikonočnimi prazniki. Predvidoma bo novi šef nadzornikov Lahovnik.

Med tistimi, ki se za upravo ponujajo sami, je po neuradnih informacijah Aleksander Svetelšek, odstopljeni šef Petrola in Pinusa. Za komentar se nam ni odzval, izvedeli pa smo, da nima niti najmanjše možnosti, saj se že pri vodenju omenjenih dveh podjetij ni izkazal.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 03. 2012 Stran: 5

ZADNJA VEČERJA Kljub odstopu uprave največjega trgovca bo na današnji skupščini menda še frčalo perje

Včeraj pozno zvečer je uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak, nepreklicno odstopila. Ali to pomeni, da bo seja skupščine delničarjev Mercatorja bolj mirna, kot je še kazalo včeraj čez dan?

Uprava Mercatorja, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Peter Zavrl, Stanka Curovid ter dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, je zaradi nestrinjanja lastnikov z njenim delom kolektivno odstopila. Dodala je, da bo v Mercatorju še največ pol leta, razen če bi lastniki želeli, da gredo prej. Tako jim piše tudi v pogodbah.

Odstop je Debeljak včeraj pozno zvečer potrdil za STA: »Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost.«

Kaj to pomeni za današnjo skupščino?

V dveh večjih lastnikih Mercatorja so bili včeraj zaradi odstopa uprave presenečeni. Povedali so, da konkretna imena za zamenjavo še niso dogovorjena, da se bodo o naslednikih Debeljakove ekipe dogovorili po koncu današnje skupščine. Zagotovili pa so, da bodo naredili vse, da bo delovanje Mercatorja potekalo nemoteno.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 03. 2012 Stran: 4 Foto: Tit Košir

Kaže, da nadzomištvo, ki je vmesni člen med upravo in lastniki, pri nas ne deluje, kot bi moralo

Ob številnih domnevnih oškodovanjih v (pre)številnih slovenskih podjetjih - najbolj odmevna je bila nazadnje posebna revizija v Telekomu Slovenije, kjer naj bi bilo nastalo za 21,44 milijona evrov oškodovanja, ne pozabimo pa še vsaj na primere Istrabenza, Pivovarne Laško, SCT-ja, Vegrada, kranjske Save, NLB-ja, Nove KBM - se zastavlja vprašanje o odgovornosti nadzornikov, ki so ta podjetja nadzirali. So bili strokovno dovolj usposobljeni, jim je šlo zgolj za nadzorniška plačila in kakšne so bile morebitne sankcije za ne dovolj kvaliteten in usposobljen nadzor, ko so milijoni evrov spolzeli iz podjetij?

Mag. Irena Prijovič, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, o tem, ali je do zdaj kateri od nadzornikov za slabo nadziranje bodisi kazensko bodisi odškodninsko odgovarjal, pravi: "Kazenska odgovornost je med nadzorniki že imela sodni epilog. Izrečena jim je bila kazen skupaj s poslovodstvom. Sodne prakse na področju odškodninske odgovornosti pa skoraj ni, je pa kar nekaj odmevnih primerov še v teku. Znan mi je tudi manjši primer, ko je sodišče odločilo, da nadzorniki družbi povrnejo stroške, ki so jih neupravičeno naredili."

(Ne)sankcioniranje nespoštovanja zakonov

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10

Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.

Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 03. 2012 Stran: 4

Rekli so

Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS): "Ob nekaj vloženih tožbah, na primer proti Bošku Šrotu, Robertu Časarju, Andreju Lovšinu, aktualni razpravi o morebitni vložitvi tožbe zoper nekdanje vodstvo Telekoma Slovenije, je zanimivo, da zoper Igorja Bavčarja in nekdanje nadzornike Istrabenza tožbe niso bile vložene. Prej omenjeni postopki so na sodišču in razen nekaj obravnav epiloga ni bilo in bojimo se, ker se časovno stvari odmikajo, da epiloga niti ne bo ali bo celo zastaranje. Z vidika morebitne uvedbe pokojninskih računov, za kar si zlasti na Ljubljanski borzi prizadevajo že dobri dve leti, a se na zakonodajnem področju ni nič zgodilo, in povrnitve zaupanja vlagateljev v trg vrednostnih papirjev bi bilo dobro, da bi katera od teh zgodb dobila epilog v obliki odškodnine. Da bi tudi nadzornik, ki odgovarja s svojim premoženjem, za sprejete slabe odločitve odgovarjal s plačilom odškodnine družbi in njenim delničarjem. Le v tem primeru bi kasneje te položaje lahko zasedali ljudje, ki bi krepko premislili, kako nadzirajo investicijo, in ne zgolj razmišljali o višini nadzorniškega plačila."

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.