Nova KBM

Nova KBM, d.d. - Kontaktni podatki

Nova Kreditna banka Maribor, d.d. (oznaka delnice: KBMR)
Ulica Vita Kraigherja 4
2505 Maribor
 
Telefon: +386 (2) 229 22 90
Faks: +386 (2) 252 43 33
 
Spletna stran: www.nkbm.si
 
Obvestila za investitorje: www.nkbm.si/investitorji

Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

  • Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
  • Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
  • Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
  • Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

Banka Slovenije: Šarčeva koalicija razklana že pri prvem kadrovanju

Medij: Delo  Avtorji: Suzana Kos Teme: Banka Slovenije, razlaščenci, Datum: Torek, 11. september 2018 Stran: 2

Banka Slovenije: Petorček na različnih polih glede kandidata za novega šefa regulatorja bančnega trga - Sab na levici osamljena v podpori Igorju Mastenu

Med petimi uradnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri pa so se ogreli za šesto ime, ekonomista Igorja Mastena, ki izhaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Nikomur od omenjenih treh za zdaj ne kaže, da bi dobil podporo 46 poslancev.

Jutri se bodo o novem guvernerju poskusili uskladiti vodje poslanskih skupin Šarčeve koalicije, prav mogoče pa je, da se bodo morali o eni izmed najpomembnejših kadrovskih odločitev tega mandata poenotiti kar na ravni predsednikov strank.

Igor Masten se ni prijavil na poziv predsednika države za iskanje novega guvernerja, se je pa po naših informacijah kot šesto ime s podporo nekaterih strank predstavil v nekaterih poslanskih skupinah. Ne glede na podporo, ki bi jo lahko dobil predvsem z desne strani, torej od SDS, NSi, SNS, iz Šarčeve koalicije pa mu je naklonjena Stranka Alenke Bratušek, se zdi možnost, da bi prevzel vodenje Banke Slovenije, ob njihovih predvidenih 41 poslanskih glasovih težko uresničljiva.

Igor Masten prihaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.

Marko Bošnjak nima podpore Stranke Alenke Bratušek.

Primož Dolenc se na kosilih srečuje s politiki in predstavniki predsednikovega urada.

Zakaj ni primeren kandidat

Bodoča vlada pozabila na bančne razlaščence

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.

prof. dr. Simon Čadež - predsednik Odbora malih delničarjev (OMD) Nove KBM pri Društvu MDS

Prof. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in strateškega managementa, znanje s teh področij pa posreduje študentom Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij in finančnikov.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča

Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.

 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Ustavno sodišče zavrglo pritožbi Banke Slovenije in ECB

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 novinarke Lidije Pak, z dne 03.05.2017 ob 19.00 uri, kliknite na sliko ali TUKAJ.
ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): Ustavni sodniki so Banki Slovenije in Evropski centralni banki dali pravno zaušnico. Ti ta se po kriminalistični preiskavi zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je potekala v Banki Slovenije, pred skoraj dvema letoma pritožili zoper preiskavo in zoper zaseg elektronskih in drugih dokumentov. Da bi uporabo podatkov ECB-ja preprečili sta se banki obrnili na Ustavno sodišče. To je zdaj odločilo, da banki sploh nista nosilki pravic za katere trdita, da naj bi jima bile kršene, zato je njuno pritožbo zavrnilo.
 
LIDIJA PAK HORVAT (novinarka): Ustavni sodniki so, soglasno, izpodbili podlagi za ustavno pritožbo. Pišejo: ustavne pravice, ki naj bi v preiskavi Banke Slovenije bile kršene, zanjo ne veljajo, ko deluje kot oblastni organ. Tudi na za Evropsko centralno banko, ki je želela doseči izločitev in vrnitev dokumentov, ki se nanašajo nanjo. Pritožbo sta vložili potem, ko je leta 2016 v to stavbo vkorakal NPU zaradi preiskovanja sumov nepravilnosti pri bančni sanaciji, med katero so izbrisali tudi imetnike podrejenih obveznic in delnic bank. V preiskavi so se znašli nekdanji guverner Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerja Janez Fabjan in Stanislava Zadravec Caprirolo, ter Tomaž Čemažar. Takrat so omenjali sum zlorabe uradnega položaja. Razlaščenci so zdaj vse bolj optimistični.
 
RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Iz današnje sodbe Ustavnega sodišča sledi, da Banka Slovenije ni več sveta krava. To pomeni, da policija, ki ima edina do sedaj sporne cenitve do katerih razlaščenci niti ostali nismo še prišli, lahko nadaljevala svoj postopek.
 
PAK HORVAT: Torej tudi z dokumenti ECB-ja? V Nacionalnem preiskovalnem uradu so kratki. Zadevo usmerja specializirano državno tožilstvo in je v predkazenskem postopku. Vprašamo tožilstvo, je preiskava doslej mirovala? Pišejo, zaradi obsežnosti zbranega gradiva je dokumentacija še vedno v preučevanju na policiji. Preiskovani se danes niso odzvali ali oglašali.
 
Iz Banke Slovenije, ki jo, po odhodu Boštjana Jazbeca vodi viceguverner Primož Dolenc pa le to, da s sodbo Ustavnega sodišča še niso seznanjeni. Kaj o tem menijo v Evropski centralni banki, kjer so takrat slovenske preiskovalne organe obtožili nezakonite zaplembe njihovih informacij, odgovor na to še čakamo.
 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.

 

 Ljubljana, 12. april 2018


 

Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom

Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.

Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.

O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.

Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«

 

Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe

Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.

Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.

Ustavno sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

 

Ljubljana, 5. april 2018


 

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.