Nova KBM

Nova KBM, d.d. - Kontaktni podatki

Nova Kreditna banka Maribor, d.d. (oznaka delnice: KBMR)
Ulica Vita Kraigherja 4
2505 Maribor
 
Telefon: +386 (2) 229 22 90
Faks: +386 (2) 252 43 33
 
Spletna stran: www.nkbm.si
 
Obvestila za investitorje: www.nkbm.si/investitorji

Konec blokade Računskega sodišča – končno revizija vloge Banke Slovenije v bančnih izbrisih

Ustavno sodišče RS je z dne 06.11.2018 (številka sklepa U-I-168/17-28) ustavilo postopek ocene ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS-1) in Zakona o dopolnitvi ZBS (ZBS-1C), ki ga je sprožila Banka Slovenije. S postopkom je Banka Slovenije blokirala Računsko sodišče, da slednje ni moralo opraviti revizije vloge Banke Slovenije v spornih izbrisih bančnih vlagateljev v decembru 2013. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novic o umiku blokade Računskega sodišča in ob tem upamo, da bo postopek revizije stekel v najkrajšem možnem času in bo zagotovljeno tudi polno sodelovanje revidiranca; Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 08. november 2018


 

Poziv Računskemu sodišču

Društvo MDS ob tej novici poziva Računsko sodišče, da nemudoma pristopi k postopku revizije, saj odgovore na številna vprašanja čakamo že 5 let, med tem pa so prizadeti vlagatelji bili označeni z vsemi možnimi negativnimi predznaki, ki jih vedno znova ponavljajo ključni akterji izbrisov.

Po skoraj 5 letih in več milijard EUR vredni sanaciji bank, ki so jo plačali slovenski davkoplačevalci, ostajajo odprta najmanj naslednja vprašanja:

  • Kdo vse je morebiti vplival na pripravo in izbor metodologije?
  • Kako je potekal izbor izvajalcev in svetovalcev pri AQR in stresnih testih?
  • Kako so se vrednotile nepremičnine in terjatve?
  • Kdo je določal sezname terjatev, ki so jih morale banke prenesti na Družbo za upravljanje terjatev bank in po kakšnih diskontih?
  • Ali je Banka Slovenije ravnala po navodila tretjih oseb (uradnikov ECB in drugih) v času sanacije, pa čeprav takrat Banka Slovenije ni bila del enotnega bančnega sistema ECB in posledično ECB niti nihče drug ni imel pristojnosti dajati kakršnih koli navodila Banki Slovenije?

 

Lekcije

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

Danes se zapirajo stojnice z delnicami NLB, ki vsaj v severovzhodni Sloveniji niso šle kot sveže žemljice. Še kako boleč je namreč spomin na konec leta 2013, ko je dobrih sto tisoč delničarjev v glavnem Nove KBM čez noč ostalo brez delnic, za katere so novembra 2007 stali v vrstah in zanje plačevali 27 evrov in več. Država jih je v slogu najhujših postsocialističnih nacionalizacij brezkompromisno razlastila. Ob tem je poteptala obljube o rasti in dividendah, dane v prospektu ob javni prodaji delnic. Tudi tokratne obljube v sveže natisnjenih prospektih so podobne tistim izpred enajstih let. Cena je mamljivo nastavljena pod knjigovodsko vrednost, da gre upati na vzpon delnice na ljubljanskem in londonskem borznem parketu. In ker tudi v tej zgodbi nastopajo tuji, kot jim učeno rečejo, institucionalni vlagatelji, bi lahko ti tudi tokrat potegnili daljšo, kot se je to zgodilo v primeru delnic NKBM. Ker so bili bolj poučeni? Ne, ker so bili bolje obveščeni vlagatelji!

Bo NLB končno padla z davkoplačevalskih ramen?

In zakaj je sploh treba prodajati slovenske banke? Ker so tako rekli v Bruslju? Ker smo jim dali nedovoljeno državno pomoč? Pa saj je ni dal Bruselj, ampak slovenski davkoplačevalci, vključno s stotisočimi izbrisanimi delničarji in obvezničarji. In zakaj zapirati poslovalnice na obrobju Slovenije, še preden je znana nova lastniška roka? Da tega od nas ni zahtevala Evropska komisija, ampak da smo jim to sami ponudili v zameno za podaljševanje rokov za prodajo, se govori okoli NLB. Čiščenje portfelja nedonosnih poslovalnic je videti tudi kot priprava terena za novega tujega lastnika... In če že prodajamo najpomembnejšo slovensko banko, zakaj s tričetrtinskim paketom ne iščemo strateškega lastnika in iztržimo višjo ceno, se vprašujejo nekateri finančniki. Spet drugi, da bo po štirih večmilijardnih dokapitalizacijah NLB končno padla z davkoplačevalskih ramen.

Težko je razumeti tudi pasivnost večine od sto tisoč razlaščenih delničarjev, da niso bili bolj glasni pri iskanju poti do svoje razlaščene lastnine. Verjetno je tudi zato, ker so imeli v lasti le po nekaj deset delnic, kar je premalo za drago sodno pot. Je pa v njihovem imenu uspela peščica najbolj vztrajnih, nedavno s prvo sodbo v njihov prid. Slovenija pa je zaradi kršenja pravic malih delničarjev in obvezničarjev od konca oktobra ponovno pod drobnogledom Evropskega sodišča za človekove pravice.

In kje je po prvi petletki od izbrisa slovenska trojka v sestavi premierka Alenka Bratušek, finančni minister Uroš Čufer in državni sekretar Mitja Mavko, potem ko je dosledno izvršila vse, kar je od nje zahteval Bruselj in žal tudi česar sploh ni? Prva je ministrica, drugi specialist za terjatve in tretji svetovalec uprave Abanke, ki je od včeraj na poti v večinsko srbsko last. In ker brez Boštjana Jazbeca operacija striženja delničarjev in obvezničarjev ne bi uspela, je ta iz Banke Slovenije odšel v dobro plačano službo v Bruselj seveda.

Za državljane naprodaj še danes

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Timotej Milanov, (STA), Urban Červek, Srečko Klapš, (D. R.)Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

PRODAJA NLB IN BANČNA SANACIJA 

Za državljane naprodaj še danes V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup delnic NLB. Fizične osebe lahko te kupijo še danes do 13. ure. Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev.

Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.

V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče

Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.

Murskosoboška poslovalnica Nove Ljubljanske banke je po obsegu poslovanja tretja najpomembnejša v celotni mreži banke, saj jo obiskuje več kot 20 tisoč komitentov NLB. V poslovalnici podatkov o zanimanju Pomurcev za nakup delnic NLB ne dajejo, v času našega obiska pred okenci, pri katerih so se interesenti lahko pozanimali o nakupu delnic, ni bilo večje gneče, so jih pa po neuradnih informacijah v večjem številu obiskovali v zgodnjih dopoldanskih urah. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar bosta zadevo še preučila do zadnjega dne, ko bosta sprejela končno odločitev. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, kot pravi, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Spomnimo, da država NLB prodaja zaradi zavez Evropski komisiji ob reševanju bank leta 2013, ko jih je država v spornem postopku razlastitve dotedanjih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokapitalizirala s proračunskim denarjem. V NLB, Novo KBM in Abanko je vložila 2,8 milijarde evrov, še okoli 800 milijonov je poniknilo davkoplačevalskega denarja v Factor banki in Probanki. Takrat je vlada Alenke Bratušek komisiji obljubila, da bo banko prodala. Sprva se je rok iztekel leta 2017, a je vlada Mira Cerarja dosegla njegovo podaljšanje do konca tega leta.

Več kot sto tisoč razlaščenih delničarjev in okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic bank je takrat država po nareku Evropske komisije in na podlagi sumljivih črnih bančnih scenarijev, ki se nikoli niso uresničili, izbrisala. Še več, izkazalo se je, da so banke kar naenkrat prekapitalizirane in dobičkonosne tudi zaradi zniževanja rezervacij za te scenarije.

So vlagateljem kršene človekove pravice?

Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.

V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke. Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

Kot je znano, je ustavno sodišče oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je ob tem naložilo državnemu zboru, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.

Slovenija zaradi bančnih izbrisov na tapeti ESČP - Evropskega sodišča za človekove pravice

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 07. november 2018 Stran: 3

Sanacija bank

Evropsko sodišče za človekove pravice začelo postopek proti naši državi Ljubljana - Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za razlaščene male delničarje in imetnike podrejenih obveznic treh saniranih bank. Sloveniji je na prvi stopnji postavilo več vprašanj, na katera mora naša vlada odgovoriti do 15. februarja prihodnje leto.

ESČP je združil osem zadev razlaščenih vlagateljev NLB, Nove KBM in Banke Celje, kjer se, kot ugotavlja sodišče, tožniki pritožujejo zaradi nezmožnosti pravnih sredstev v primeru izrednih ukrepov, ki so privedli do izbrisov delnic in podrejenih obveznic.

Evropsko sodišče Slovenijo sprašuje, ali so bila izčrpana vsa domača pravna sredstva in ali so bili tožniki zaradi nesprejetja zakonodaje, ki bi odpravila neustavnost, prikrajšani za možnost vložitve odškodninskih tožb. In še, ali so bile z izrednimi ukrepi Banke Slovenije kršene pravice tožnikov. Vlado je ESČP tudi zaprosilo, da se opredeli do morebitne sporazumne poravnave s tožniki in da glede tega predlaga možne rešitve.

Kunič za izplačilo odškodnin

»Začetek postopka na ESČP bi moral spodbuditi resne aktivnosti Slovenije za izplačilo odškodnin razlaščencem, saj to dokazuje utemeljenost naših dosedanjih zatrjevanj o nezakonitosti izvedenih postopkov razlastitve,« je dejal odvetnik nekaterih tožnikov Miha Kunič. Ustavno sodišče je že oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob sanaciji bank leta 2013 in 2104, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki razlaščenim vlagateljem ni omogočil pravice do učinkovitega sodnega varstva. Zakonodajalec bi moral to neustavnost v šestih mesecih odpraviti, a ne prejšnja ne sedanja vlada še nista sprejeli zakona, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb.

Kotnik: Slovenije nič ne izuči

Med osmimi tožniki na ESČP je tudi razlaščeni vlagatelj Tadej Kotnik. »Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in večplastno protipraven, je jasno že ves čas, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo ne pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, ampak jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže,« je dejal Kotnik.

MDS opozarja na dveletno zamudo

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je ob odločitvi ESČP na vlado, poslance in pristojna ministrstva spet naslovilo poziv, naj takoj pristopijo k takojšnjem sprejetju zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti (obvezničarjev in delničarjev) skladno z odločbo ustavnega sodišča.

Opozorili so, da izvedba te odločbe zamuja že skoraj dve leti. »S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost večinoma še vedno tajna.

Nespoštovanje odločitve ustavnega sodišča kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji,« opozarjajo v tem društvu.

Dileme malih delničarjev

Medij: Večer (Naslovna stran) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 1

V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup NLB. ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje. Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli. Pred okenci poslovalnice v Murski Soboti tudi ni bilo večje gneče. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar se bosta dokončno odločila do danes. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Rajko Stanković, predsednik MDS, je za Večer opozoril na dve dilemi, da država tokrat ni dala jamstva za morebitne pretekle obveznosti do izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB ter na razpršeno lastništvo ob še vedno manjšinskem državnem lastništvu.

Včeraj pa je postalo znano tudi, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) konec oktobra uvedlo postopek proti Sloveniji zavoljo neustrezne pravne zaščite pred petimi leti izbrisanih vlagateljev. Na finančnem ministrstvu v sodelovanju z državnim odvetništvom pripravljajo odziv na navedbe pritožnikov na ESČP. 

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Glede na današnje razkritje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013 in 2014.

Društvo Mali delničarji Slovenije naslavlja ponovni javni poziv Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom, da nemudoma pristopijo k takojšnemu sprejemu zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznost (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Izvedba odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije zamuja skoraj že 2 leti.  S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna. 

Nespoštovanje odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji. Tako praksa je značilna za totalitarne režime, kar Republika Slovenija nikakor ni in ne sme postati.

Hkrati smo v Društvu MDS še vedno prepričani, da bi lahko Republika Slovenija vzpostavila takoimenovano poravnalno shemo, ki bi omogočila sklenitev izvensodnega sporazuma z razlaščenimi delničarji in obvezničarji  NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke o nadomestitvi škode, ki so jo utrpeli vlagatelji ob izbrisu 2013 in 2014. V ta namen bi Republika Slovenija izdala obveznice z ročnostjo 10 do 20 let in jih skotirala na organiziranem trgu. Kdor ne bi mogel čakati na dospetje, bi lahko te obveznice prodal na organiziranem trgu, njihovi naravni kupci pa bi bili pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne ustanove, ki potrebujejo take instrumente (obveznice) za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz njihovih izdanih finančnih produktov (rentno varčevanje, zajamčeni donosi …)

V Društvu MDS javno pozdravljamo odločitev Banke Slovenije, ki je prejšnji teden umaknila vlogo na US in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.

Anketa: Veliki čakajo ceno, malih vlagateljev NLB ne zanima

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 24. oktober 2018 Stran: 3

Kdo bo kupil delnice banke Intitucionalni vlagatelji proučujejo priložnosti - Med interesenti tudi EBRD Ljubljana

Finančni svetovalci pri prvi javni prodaji delnic (IPO) NLB so se v pripravi na privatizacijo obrnili na okoli 2000 profesionalnih vlagateljev, med njimi tudi slovenske institucionalne vlagatelje. Ti možnost nakupa, ki bo odvisen predvsem od cene delnice, proučujejo, med malimi vlagatelji pa zanimanja za naložbo ni.

Kaže, da naložba v delnice zanima kar nekaj institucionalnih vlagateljev, tudi zavarovalnice, pokojninske in vzajemne sklade. Ker bodo ob uspešni privatizaciji delnice NLB vključene v indeks SBI, je mogoče pričakovati, da bodo med kupci skoraj gotovo skladi, ki sledijo indeksu SBI. Pravne osebe, ki so povezane z državo, po neuradnih informacijah delnic, ne bodo smele kupovati, kar pa ne velja za njihove sklade.

»Za premoženje pokojninskih skladov Pokojninske družbe A nenehno iščemo zanimive naložbene priložnosti (soliden, a pričakovan dolgoročen donos ob nizkem tveganju). V portfelju naših skladov so v manjšem deležu tudi izbrane delnice slovenskih družb. Če bomo torej na podlagi lastne analize ocenili, da od delnic NLB znotraj razpona prodajne cene lahko pričakujemo soliden dolgoročni donos, potem bomo pri nakupu delnic NLB sodelovali in jih vključili v delniške portfelje naših skladov, sicer pač ne,« pojasnjuje član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.

Čakajo na ceno delnice

Tudi v Prvi osebni zavarovalnici aktivno spremljajo priložnosti za zagotavljanje maksimalnih donosov za zavarovance, ker pa cena za delnico NLB še ni znana, interesa ne morejo komentirati. Podobno pravijo v KD Skladih, kjer bo odločitev za nakup večinoma odvisna od cene. »Za zdaj še niso znane vse informacije o prodaji delnic NLB, zato konkretnejših odločitev še nismo sprejeli,« pravi Sašo Ivanovič iz Triglav Skladov. Dodaja, da kot upravljavci skladov poleg ugodnega razmerja med ceno naložbe in ocenjeno vrednostjo naložbe, skrbijo tudi za likvidnost. »Vse investicijske priložnosti nas zanimajo, predvsem tiste na slovenskem organiziranem trgu,« pojasnjujejo v Modri zavarovalnici. V Pozavarovalnici Sava pa pravijo, da bodo proučili priložnost nakupa delnic NLB, tako kot proučujejo vse druge naložbene priložnosti, skladno s strategijo in naložbeno politiko. V Zavarovalnici Triglav, Adriaticu Slovenici in Skupni pokojninski družbi morebitnega interesa za delnice NLB ne komentirajo. 

EBRD v nizkem startu

Pripravljenost za sodelovanje v privatizaciji NLB je že pred lansko spodletelo prodajo banke napovedala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo to, kot kaže, še vedno zanima. »Podpiramo prizadevanja slovenske oblasti v njihovih načrtih za privatizacijo bančnega sektorja in upamo, da bomo videli uspešen IPO NLB, kot je bilo pred kratkim napovedano,« pravijo v EBRD. Dodajajo, da kot aktiven finančni vlagatelj pozorno spremljajo javno prodajo delnic NLB tudi kar zadeva morebitno sodelovanje pri tem.

Društvo Malih delničarjev Slovenije smo vprašali, ali se njihovi člani nanje obračajo z vprašanji o nakupu delnic NLB. »Na nas se glede tega ni obrnil noben vlagatelj,« pravi predsednik tega društva Rajko Stanković in dodaja, da si malim vlagateljem ne bi upal svetovati, naj kupijo delnice, dokler ne bo rešeno vprašanje izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB ob zadnji sanaciji. »V NKBM je država prevzela te možne obveznosti, zato bi jih morala tudi v NLB,« poudarja.

Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

  • Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
  • Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
  • Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
  • Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.