Istrabenz

Trojna vloga Čendaka in Taljata v Petrolu

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 8

Podjetja

V Istrabenzu so prodajo Petrolovih delnic tokrat zaupali Publikumu Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki prek svojih podjetij v nacionalnem naftnem distributerju nastopata v več različnih vlogah.

Istrabenz, ki ga od konca lanskega leta vodi Andrej Laznik, je po neuradnih informacijah za svetovalca pri prodaji Petrola izbral Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata.

V Istrabenzu naj bi pogodbo s Publikumom podpisali v prihodnjih dneh, vendar za zdaj zgolj za prodajo njihovega štiriodstotnega deleža v Petrolu, ki je trenutno na borzi vreden dobrih 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah se namreč za zdaj k skupni prodaji uradno še vedno niso pridružile banke, ki imajo v lasti 14 odstotkov Petrolovih delnic. V Publikumu naj bi si po neuradnih informacijah prizadevali, da bi v tokratnem poskusu prodaje Petrola oblikovali konzorcij s čim večjim lastniškim deležem. Ključ do tega utegne biti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero (bo)do NLB, NKBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij Darija Južne, ki so v veliki meri zavarovane prav s Petrolovimi delnicami. Te bi lahko v primeru izvršbe po zapadlosti posojil končale v lasti DUTB, ki bi jih nato zelo verjetno skušal prodati. Brez delnic, ki jih trenutno obvladuje Južna, v Publikumu nimajo večjih možnosti za oblikovanje konzorcija z vsaj četrtinskim lastniškim deležem. Južna namreč prek svojih podjetij obvladuje med 10 in 15 odstotki lastništva Petrola, državna Kad in Sod imata v lasti okoli 28 odstotkov delnic, preostala tretjina lastništva pa je razpršena med več kot 35.000 malimi delničarji. Ob tem velja opozoriti, da bo vsak lastnik, ki bi z nakupom delnic presegel 25-odstotni prag, pred tem po energetski zakonodaji potreboval zeleno luč države. V primeru Petrola bosta tako Čendak in Taljat hkrati nastopala v najmanj treh vlogah. Na eni strani sta prek svojih podjetij lastnika Petrolovih delnic, na drugi strani pa bo njun Publikum za Istrabenz vodil postopke njihove prodaje. Hkrati Alta Invest, ki je prek Publikuma Holdinga v večinski lasti Čendaka in Taljata, vlagateljem priporoča nakup Petrolovih delnic. Za nameček se v Alti potegujejo tudi za mandat za izdajo novih obveznic Petrola, s katerimi želijo v naftni družbi zbrati najmanj 75 milijonov evrov.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Mali delničarji: Luški statut ni zakonit

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj BorisTeme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 01. 2014 Stran: 9

Prošnja na okrožno sodišče Za prednostno obravnavo izpodbijanega dokumenta

Koper - »Skupščina Luke Koper je na oktobrski seji sprejela spremembe statuta, ki so po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) nezakonite,« je izjavil Rajko Stankovič in zanikal, da z izpodbojno tožbo kakor koli ovirajo nadzornike, da bi razrešili Gašparja Mišica. Zato so na okrožno sodišče naslovili prošnjo za prednostno obravnavo te tožbe.


Potem ko nadzornikom Luke Koper ni uspelo z navadno večino glasovati o odpoklicu Gašparja Gašparja Mišica, je predsednica NS Alenka Žnidaršič Kranjc pozvala vse lastnike, naj tvorno ravnajo in omogočijo nadzornikom izvajanje svoje nadzorne funkcije skladno s statutom. Očitek je letel predvsem na Društvo MDS, ki je novembra lani z izpodbojno tožbo doseglo, da je sodišče zadržalo veljavnost novega statuta. Stari statut zahteva pri odpoklicu predsednika uprave navzočnost najmanj dveh tretjin članov NS (torej šest), novi statut pa bi dovolil takšno odločanje že, če bi na seji NS sodelovalo samo pet (večina od vseh devetih) članov NS. Če bi novi statut veljal, obstrukcija treh predstavnikov delavcev in predstavnice MO Koper ne bi vplivala na odločitev o odpoklicu.

Računi za leto 2014 že prihajajo

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Uprava Istrabenza prejela 380.000 evrov

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 7

Na včerajšnji skupščini koprskega Istrabenza je bila za tretjo članico nadzornega sveta imenovana Denis Tavčar, sicer tudi predsednica uprave ljubljanske Mladine. V društvu MDS, kije na skupščini zastopalo dobrih 1,6 odstotka glasovalnih pravic, so vnovič opozorili na nerazumno visoke prejemke dvočlanske uprave Istrabenza (Rudi Grbec, Suzana Bolčič Agostini), kije lani skupno zaslužila 380 tisoč evrov bruto. To se jim zdi sporno, še posebno ker je družba v postopku prisilne poravnave in je njena usoda odvisna od bank upnic. V letu 2011 je bil Rudi Grbec celo bolje plačan od predsednika uprave Petrola, po prihodkih daleč največje slovenske gospodarske družbe in do lani skoraj tretjinskega lastnika Istrabenza. MDS od popolnjenega nadzornega sveta pričakuje, da bo v najkrajšem možnem času sprejel ustrezne ukrepe, ki bodo vidno zmanjšali prejemke Istrabenzove uprave.

ISTRABENZ, holdinška družba

Datum skupščine: 
26.09.2013 - 13:00
Naslov: 
v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož.
Status: 
arhivirana

Igor Bavčar mora plačati dobre tri milijone davka

Medij: Delo Avtorji: Ropac Iva,Felc Mitja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Kronika Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Opcijski posli Upravno sodišče potrdilo sklep o odmeri davka, večji del dolga že poravnan

Ljubljana - Upravno sodišče je pritrdilo davčni upravi, ki je Igorju Bavčarju zaradi neplačanih davčnih obveznosti naložila plačilo 3,4 milijona evrov davka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Gre za opcijske posle - zaradi njih seje znašel tudi pod lupo preiskovalcev ki sicer niso bili nezakoniti, so pa našli kar nekaj s tem povezanih nepravilnosti.


Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) je januarja 2011 izdala sklep, s katerim je Igorju Bavčarju odmerila 3,4 milijona evrov neplačanega davka. Odmera davka izhaja iz iste transakcije, zaradi katere se je nekdanji prvi mož Istrabenza znašel v kazenskem postopku skupaj z Boškom Šrotom, bratoma Nastjo (nekdanjim predsednikom uprave Maksime Holdinga) in Kristjanom Sušinskim (nekdanjim Istrabenzovim svetovalcem) ter lastnikom Sportine Bahtijarjem Bajrovičem.

Naj spomnimo, da je ljubljansko okrožno sodišče julija izreklo obsodilne sodbe. Presodilo je, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaji delnic Istrabenza. Prav tako ni deloval po zakonu o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kar bi moral storiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

"Cerkev je upala, da jo bo rešil svetovalec blizu Pahorjeve vlade"

Medij: Delo Avtorji: Jakše Luka Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 12. 08. 2013 Stran: 10

Intervju Zadnje čase veliko posluje v Čilu, kjer skoraj vsak dan opaža razvoj države. Povsem drugače kot pri nas, ko samo čakamo, kdaj bo propadlo naslednje podjetje. Obložil je celo oblo in v telefonskem imeniku ima številke najvplivnejših ljudi na svetu. Meni, da smo Slovenci eden najbolj lucidnih narodov, vendar nas k tlom tiščita nevoščljivost in opravljivost.

Za začetek: kaj se je pravzaprav zgodilo z odstavitvijo nadškofov?

Berem in poslušam »velike« strokovnjake, ki vse vedo o mariborski zgodbi. Samo čudim se jim. Poznam veliko ozadij, poznam kanonično pravo, in moram reči, da me žalosti, da so takšna mnenja objavljena. Zaradi tega Slovenci izpademo kot popolni nepoznavalci. Kdor ve, kaj se dogaja in kaj se je zgodilo nadškofoma Stresu in Turnšku, tudi ve, da je to veliko huje kot vsaka kazen na Dobu. Tega ne bi privoščil niti najhujšemu sovražniku. Samo še dosmrtna ječa je hujša.

Kaj je tako hudega?

V katoliški cerkvi je to kazen, ki ni primerljiva ne s Kordeževo ne s tisto Tovšakove. To ni Dob, tam je luksuz. Razmišljanje laikov, daje samostansko življenje izlet, je povsem napačno. To je zapor, samo reče se mu samostan. Tam nimaš niti telefona, ničesar, sam s sabo si v svoji celici. Me zanima, kateri od teh velikih strokovnjakov, ki zdaj komentirajo vse počez, bi tam zdržal teden ali dva.

Kako vidite padec podjetij iz kroga mariborske nadškofije?

Tožilec: Nadzorni svet ni opravil svojega dela

Medij: Delo Avtorji: Jakopec Marko,Križnik Božena,Tekavec Vanja,Predanič Jure,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 07. 2013 Stran: 3

 

Tožilec: Nadzorni svet ni opravil svojega dela Sodba Sodišče ni v celoti upoštevalo trditve tožilstva, predvsem kar zadeva višino škode, ki jo je utrpela Pivovarna

 

Laško Ljubljana - Okrožni tožilec Jože Kozina še ne ve, ali se bo pritožil na sodbo v zadevi Istrabenz. Najprej bo prebral obrazložitev sodbe, nato pa se bo odločil. Za Igorja Bavčarja in Boška Šrota je namreč predlagal po osem let zapora, sodišče pa seje odločilo za nižjo kazen. Kozina, ki je z obsodilno sodbo sicer zadovoljen, si bo sojenje zapomnil predvsem po izjemnem vodenju postopka predsednice senata Vladislave Lunder. »Samo takšno vodenje lahko doseže rezultat, da se izvedejo dokazi in da je sodba poštena, pravična in utemeljena,« je povedal tožilec. Sojenje je po njegovem pokazalo, »da-^, bomo tukaj Še velikokrat srečali«, saj nadzorni sveti niso opravljali svojega dela. »Kar so delali, je sramota,« trdi Kozina.

 

Predsednica senata je v obrazložitvi sodbe med drugim poudarila, da ni v celoti upoštevala trditve tožilstva, predvsem kar zadeva višino škode, ki jo je s posli obsojenih menda utrpela Pivovarna Laško. Ta ostaja nedoločena, sodišče pa je za njeno izterjavo Pivovarno Laško napotilo na pot pravde. Sodišče je presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaj delnic Istrabenza. Prav tako po mnenju senata ni deloval skladno z določili zakona o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kot bi sicer moral storiti skladno s slovenskimi računovodskimi standardi. Bavčar je po mnenju senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa je, tako kot brata Sušinski, razpolagal z denarjem velike vrednosti, za katerega je vedel, da je bil pridobljen nezakonito.

 

Bavčar in Šrot vztrajata, da sta nedolžna

 

Igor Bavčar je pričakoval oprostilno sodbo in se bo na odločitev sodišča pritožil. Pri tem višina kazni sploh ni pomembna, je dejal. Tudi on je opozoril, da sodišče, kjer so ugotavljali škodo za Pivovarno Laško, ni upoštevalo tožilstva. Prepričan je, da bo na višjem sodišču dokazal svojo nedolžnost. Njegov zagovornik Marko Bošnjak je dejal, da ne vidi vzrokov za taksno sodbo, tudi predsednica senata je po njegovih besedah bolj temeljito obrazložitev napovedala v pisnem odpravku sodbe. Je pa Bošnjak opozoril, da sodišče v enem delu ni upoštevalo tožilstva, zaradi česar bi posledično po njegovem mnenju morala biti izrečena oprostilna sodba.

 

Boško Šrot je povedal, da vztraja pri svoji nedolžnosti. Dejal je, da je tako, kakor da dokaznega postopka sploh ne bi bilo, da pa so bila izpolnjena pričakovanja medijev in javnosti. Poudaril je, da je sodnica obrazložila le, zakaj tožilstva v enem delu ni upoštevala, ne pa tudi, zakaj mu v preostalem delu je.

 

Združenje Manager: Sodba ni presenečenje

 

Častno razsodišče Združenja Manager je leta 2011 ugotovilo, da so nekatera ravnanja Šrota in Bavčarja neskladna z etičnim kodeksom, in ju zaradi tega izključilo iz združenja. »Ta sodba ni presenečenje in je za nas le konec nekega poglavja,« komentira izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Po njenem mnenju številne obsodbe gospodarstvenikov zadnje čase kažejo, da sta se sodstvo in tožilstvo prebudila in začela opravljati svojo nalogo: »Lahko pričakujemo, da se ti postopki ne bodo končali, saj bodo lumpi vedno okoli nas. Pomembno pa je, da ima družba vzpostavljene in delujoče mehanizme, s katerimi te ljudi sankcionira ter ohrani druge na varni in etični strani.« Pri tem dodaja: »Škoda, da so te sodbe izvršene tako pozno. Če bi bile prej, bi imeli vladavino prava tudi na gospodarskem področju mnogo bolj urejeno in se ne bi toliko pogovarjali o poslovni etiki, saj bi ustanove, ki jih za to imamo, odigrale svojo vlogo.« Po njenih besedah so ti postopki normalen del poslovnega življenja pa tudi sporočilo: »Kdor v želji, da je večji od podjetja, prestopi na nezakonito stran, mora biti sankcioniran. Posamezniki so bili na vodilna mesta postavljeni, da skrbijo za razvoj in blaginjo družbe, ne pa za razvoj in blaginjo svoje osebne denarnice.«

 

»Pravici zadoščeno, ampak ne povsem« S to sodbo je pravici nekako zadoščeno, ampak ne povsem, meni predsednik Društva Mah delničarji Slovenije Rajko Stanković: »Bavčarju so dokazali manipulacijo z delnicami, a oškodovanje gospoda Šrota je bilo. bistveno večje. Tu govorimo o večmilijonskem oškodovanju 130.000 malih delničarjev v Infond Holdingu, Centru Naložbah in Pivovarni Laško. Verjamem, da bo Šrot obsojen tudi za druge zadeve.« Pri tem je spomnil na tožbe, ki so jih zoper Šrota zaradi izčrpavanja vložile odvisne družbe Pivovarne Laško. »Verjamem, da bo Šrot dobil še kakšno izdatnejšo kazen, glede zahtevka za povračilo premoženja pa se bojim, da ne bo uspešen,« dodaja Stanković.

 

Delničarji: Plača uprave previsoka

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 07. 2013 Stran: 8

Istrabenz Sava ima tri člane v nadzornem svetu

Ljubljana - Kranjska Sava je še trdneje zavladala v nadzornem svetu koprskega Istrabenza. Na včerajšnji skupščini je v nadzorni svet holdinga imenovala še člana svoje uprave Miho Resmana, s čimer ima Sava (16,32-odstotna lastnica) v nadzornem svetu Istrabenza zdaj tri predstavnike kapitala od štirih.

Potem ko je skupaj z zamejsko družbo KB 1909 lani od Petrola odkupila tretjinski delež Istrabenza, se je kmalu zasidrala tudi v njegovem nadzornem svetu. Njegov predsednik Janez Grošelj sicer prihaja iz Petrola, a ta ni več lastnik holdinga.

Med nadzorniki sedita še Desa Katic iz NFD (največja lastnica NFD je Sava) in Franci Strajnar, ki je bil do konca leta 2012 član uprave Save, še vedno pa je nadzornik v Abanki, kjer je največja posamična lastnica prav Sava. Z imenovanjem Resmana Sava torej povsem obvladuje nadzorni svet koprskega holdinga, ki drži roko nad turizmom na Obali.

Mali delničarji, ki so v Istrabenzu izgubili večino premoženja, pa so na skupščini znova izpostavili problematiko nerazumno visokih prejemkov uprave, ki po novem nadzira le še osem zaposlenih in hkrati za delo v odvisnih družbah prejema dodatna nadomestila. Še zlasti jih motijo prejemki predsednika uprave Rudija Grbca, ki je po izračunih malih delničarjev plačan bolje kot marsikateri drug menedžer v državi.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.