Istrabenz

Maksima Holding posluje prek računov v Avstriji

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 09. 2014 Stran: 7

HOLDINGI

Maksima Holding, prek katere je Igor Bavčar obvladoval delež v Istrabenzu, zadnjih nekaj let zgolj životari. Še več, ker ima vse bančne račune v Sloveniji blokirane, posluje prek transakcij skih računov v Lipnici in Borovljah v Avstriji. Čeprav je težko reči, da Maksima Holding zadnjih nekaj let dejansko posluje, saj se ukvarja zgolj s sodnimi postopki in je bolj ali manj namenjena le še plačevanju odvetnikov, vodstva in nadzornikov.

Eden od manjšinskih lastnikov Borut Soklič, s katerim so v Maksimi Holding zaradi po njihovem mnenju spornih odvetniških storitev v več sporih na sodišču, je prepričan, da je družba že dlje insolventna. Vodstvo družbe vztraja pri nasprotnem, sredstva, kolikor jih je še ostalo, pa medtem kopnijo.

Obsojena še dva "nedotakljiva"

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 12. 07. 2014 Stran: 1

Trgovanje z delnicami Istrabenza Pravnomočni zaporni kazni za Igorja Bavčarja in Boška Šrota

Ljubljana - Skupini pravnomočno obsojenih gospodarstvenikov sta se pridružila še Igor Bavčar in Boško Šrot. Višje sodišče je potrdilo sedem let oziroma pet let in deset mesecev zapora za nekoč prva človeka Istrabenza in Pivovarne Laško zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza.


Višji sodniki so potrdili tudi kazen za nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, ki bo moral v zaporu prestati tri leta in devet mesecev, za njegovega brata Kristjana Sušinskega, nekdanjega svetovalca za finance v Istrabenzu, pa so kazen znižali na tri leta, plačati bo moral tudi 35.000 evrov denarne kazni. Za Bavčarja (na fotografiji zgoraj) je višje sodišče potrdilo tudi odločitev o plačilu dobrih 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenega denarja.

Istrabenz

Datum skupščine: 
28.05.2014 - 13:00
Naslov: 
<p>v dvorani Galea-Batana, Grand Hotela Portorož, na naslovu Obala 33, Portorož.</p>
Status: 
arhivirana

Trojna vloga Čendaka in Taljata v Petrolu

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 8

Podjetja

V Istrabenzu so prodajo Petrolovih delnic tokrat zaupali Publikumu Deana Čendaka in Zvoneta Taljata, ki prek svojih podjetij v nacionalnem naftnem distributerju nastopata v več različnih vlogah.

Istrabenz, ki ga od konca lanskega leta vodi Andrej Laznik, je po neuradnih informacijah za svetovalca pri prodaji Petrola izbral Publikum Deana Čendaka in Zvoneta Taljata.

V Istrabenzu naj bi pogodbo s Publikumom podpisali v prihodnjih dneh, vendar za zdaj zgolj za prodajo njihovega štiriodstotnega deleža v Petrolu, ki je trenutno na borzi vreden dobrih 20 milijonov evrov. Po neuradnih informacijah se namreč za zdaj k skupni prodaji uradno še vedno niso pridružile banke, ki imajo v lasti 14 odstotkov Petrolovih delnic. V Publikumu naj bi si po neuradnih informacijah prizadevali, da bi v tokratnem poskusu prodaje Petrola oblikovali konzorcij s čim večjim lastniškim deležem. Ključ do tega utegne biti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), na katero (bo)do NLB, NKBM in Abanka prenesle terjatve do podjetij Darija Južne, ki so v veliki meri zavarovane prav s Petrolovimi delnicami. Te bi lahko v primeru izvršbe po zapadlosti posojil končale v lasti DUTB, ki bi jih nato zelo verjetno skušal prodati. Brez delnic, ki jih trenutno obvladuje Južna, v Publikumu nimajo večjih možnosti za oblikovanje konzorcija z vsaj četrtinskim lastniškim deležem. Južna namreč prek svojih podjetij obvladuje med 10 in 15 odstotki lastništva Petrola, državna Kad in Sod imata v lasti okoli 28 odstotkov delnic, preostala tretjina lastništva pa je razpršena med več kot 35.000 malimi delničarji. Ob tem velja opozoriti, da bo vsak lastnik, ki bi z nakupom delnic presegel 25-odstotni prag, pred tem po energetski zakonodaji potreboval zeleno luč države. V primeru Petrola bosta tako Čendak in Taljat hkrati nastopala v najmanj treh vlogah. Na eni strani sta prek svojih podjetij lastnika Petrolovih delnic, na drugi strani pa bo njun Publikum za Istrabenz vodil postopke njihove prodaje. Hkrati Alta Invest, ki je prek Publikuma Holdinga v večinski lasti Čendaka in Taljata, vlagateljem priporoča nakup Petrolovih delnic. Za nameček se v Alti potegujejo tudi za mandat za izdajo novih obveznic Petrola, s katerimi želijo v naftni družbi zbrati najmanj 75 milijonov evrov.

Na slabo banko tudi Južna, Gantar, Zupanc, Avtotehna...

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 21. 01. 2014 Stran: 1

Gospodarstvo / Sanacija bank

Pod okrilje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) se seli domala celotna domača finančna industrija. Prenosi bodo razkrili razsežnosti kreditiranja. Izpostavljenost treh državnih bank do menedžerskih družb lani tik pod milijardo evrov.


Razkrivamo seznam finančnih holdingov in menedžerskih družb, katerih posojila sta NLB in Nova KBM že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za njima pa bo to spomladi naredila še Abanka. Bruto izpostavljenost treh bank, ki jih je decembra dokapitalizirala država, do teh družb je še lani skupno znašala skoraj milijardo evrov. To je enako skoraj polovici denarnega vložka, ki ga je država decembra namenila za pokritje kapitalske luknje v treh bankah (2,11 milijarde evrov).

Zdaj je dokončno jasno, da bosta pod okriljem DUTB, tako imenovane slabe banke, po novem tudi oba holdinga Vizija iz kroga Darij a Južne. Njegovi skupini Perspektiva bo že konec letošnjega leta zapadlo za približno 130 milijonov evrov posojil. Teh po naših informacijah tri državne banke do lani tako rekoč niso slabile. Na seznamu prenesenih terjatev sicer ni krovnega podjetja Perspektiva FT, prek katerega Južna obvladuje svoj poslovni sistem. Na njem pa je mogoče najti KD Group, ki jo vodi Matjaž Gantar, in družbe iz zdaj že nekdanjega omrežja Probanke. Gre za Avtotehno, ki je do NLB in Abanke skupno izpostavljena za več kot 46 milijonov evrov, in Zlato Moneto II, sicer 7,3-odstotno lastnico Perutnine Ptuj.

Kdo vse gre na slabo banko

S seznama je mogoče razbrati, da NLB in NKBM na slabo banko prenašata domala vse komitente iz domače finančne industrije. Poročali smo že, da so med njimi ACH, ki se je z DUTB že dogovoril o moratoriju za odplačilo glavnic posojil, DZS, Istrabenz, Sava, podjetja iz kroga NFD in številni propadli holdingi: cerkvena Zvon Ena in Zvon Dva, Center Naložbe Boška Šrota, Poteza Naložbe Branka Drobnaka in CG Invest, nekoč Aktiva Naložbe Darka Horvata, ki samo trem državnim bankam dolguje 54 milijonov evrov. Toda na seznamu so tudi nekateri manjši poslovni sistemi in podjetja. Med njimi PSZ Darka Zupanca, ki se z bankirji že leto dni dogovarja o dolgoročnem reprogramiranju okoli 70 milijonov evrov posojil (od teh je 16 milijonov evrov pri NLB), in družba Finea, nekoč v lasti Miklavža Borca, kije bila tesno poslovno povezana z NKBM v času, ko jo je vodil Matjaž Kovačič.

Prav tako sta na seznamu podjetje Opus Invest, ki je v lasti nekdanjega prvega moža Šrotovega Infond Holdinga Matjaža Rutarja in njegove soproge, in Agroservis Borivoja Laloviča, dolgoletnega Šrotovega partnerja pri delniških poslih. Bruto izpostavljenost prvega do NLB je lani znašala pet milijonov evrov. DUTB bo nase prevzela tudi terjatve bank do nekaterih podjetij, prek katerih so menedžerji lastninili družbe: Alpine Holdinga, Primorje Holdinga, Profectusa, prek katerega je krog Romane Pajenk obvladoval Medaljon in povezana podjetja, Derme in Cegrada, ki sta v lasti nekdanjih menedžerjev CM Celja... Kot je znano, naj bi bilo merilo za prenos na DUTB zamuda komitenta s plačevanjem obveznosti, ki mora biti daljša od 90 dni, in bonitetna ocena podjetja v višini C ali manj.

Iz podatkov, ki smo jih v zadnjih tednih zbrali v uredništvu Dnevnika, je mogoče potegniti več ugotovitev. Najprej, da je prav kreditiranje domače finančne industrije v pomembni meri pripomoglo k težavam treh državnih bank. Skupna izpostavljenost NLB, NKBM in Abanke do podjetij, ki so se ukvarjala s finančnimi naložbami, je septembra lani znašala dobrih 954 milijonov evrov. Gre za bruto znesek brez upoštevanja slabitev, ki so jih banke pred tem opravile že same. Za primerjavo: pregled premoženja (AOR) v omenjenih treh bankah je odkril kapitalsko luknjo v višini 2,11 milijarde evrov. Spomnimo, ta znesek je država zakrpala z denarnim vložkom, dodatnih 660 milijonov evrov pa je za stabilnost bančnega sistema v NLB in NKBM že vložila v obliki obveznic.

Uradnih podatkov o tem, po kolikšni ceni DUTB od NLB, Nove KBM in Abanke odkupuje posamezne terjatve, ni. Po naših informacijah pa je ena od dveh največjih državnih bank te terjatve v povprečju prenašala z diskontom v višini okoli 80 odstotkov. To pomeni, daje za bruto terjatev v višini milijona evrov prejela okoli 200 tisočakov. Če to formulo prenesemo na vse tri banke, ki so ali še bodo terjatve prenašale na DUTB, bo ta zanje skupno odštela približno 190 milijonov evrov. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za natančen izračun, ampak le za oceno, ker je verjetnost vračila posojila odvisna tako od zavarovanj kot od komitentov samih. Prav tako za zdaj ni jasno, kolikšna bo končna izguba, ki jo bomo davkoplačevalci utrpeli zaradi 954-milijonskega kreditiranja.

Širša gospodarska škoda nespametnega kreditiranja

Mali delničarji: Luški statut ni zakonit

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj BorisTeme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 01. 2014 Stran: 9

Prošnja na okrožno sodišče Za prednostno obravnavo izpodbijanega dokumenta

Koper - »Skupščina Luke Koper je na oktobrski seji sprejela spremembe statuta, ki so po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) nezakonite,« je izjavil Rajko Stankovič in zanikal, da z izpodbojno tožbo kakor koli ovirajo nadzornike, da bi razrešili Gašparja Mišica. Zato so na okrožno sodišče naslovili prošnjo za prednostno obravnavo te tožbe.


Potem ko nadzornikom Luke Koper ni uspelo z navadno večino glasovati o odpoklicu Gašparja Gašparja Mišica, je predsednica NS Alenka Žnidaršič Kranjc pozvala vse lastnike, naj tvorno ravnajo in omogočijo nadzornikom izvajanje svoje nadzorne funkcije skladno s statutom. Očitek je letel predvsem na Društvo MDS, ki je novembra lani z izpodbojno tožbo doseglo, da je sodišče zadržalo veljavnost novega statuta. Stari statut zahteva pri odpoklicu predsednika uprave navzočnost najmanj dveh tretjin članov NS (torej šest), novi statut pa bi dovolil takšno odločanje že, če bi na seji NS sodelovalo samo pet (večina od vseh devetih) članov NS. Če bi novi statut veljal, obstrukcija treh predstavnikov delavcev in predstavnice MO Koper ne bi vplivala na odločitev o odpoklicu.

Računi za leto 2014 že prihajajo

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek Darja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 12. 2013 Stran: 9

Trgovska družba Merkur, proizvajalec komponent za avtomobilsko industrijo Cimos, letalska družba Adria Air ways, telekomunikacijska družba T2, finančni holdingi DZS, Sava, Istrabenz, ACH, Zvon Ena in Zvon Dva (v stečaju), gradbena podjetja Primorje, SCT in Vegrad, ki so prav tako v stečaju, pa družba Grep, ki je v Ljubljani gradila športni park Stožice, so v prvem paketu podjetij, katerih dolgove so banke pred prazniki prenesle na slabo banko, ki se uradno imenuje Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med največjimi upnicami naštetih podjetij sta bili največji državni banki Nova Ljubljanska banka (NLB) in Nova kreditna banka Maribor (NKBM).

Preneseni sveženj, vseh bo pet, je vreden 1,1 milijarde evrov, prenosi pa bodo predvidoma končani do aprila 2014. Slaba banka bankam v zameno za slabe terjatve izda obveznice, za poplačilo katerih jamči davkoplačevalec. NLB je tako za prvi sveženj dobila za 622 milijonov evrov, NKBM pa za 390 milijonov evrov obveznic z dve- in triletno ročnostjo, ki so na Ljubljanski borzi začele kotirati v tem tednu.

Uprava Istrabenza prejela 380.000 evrov

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2013 Stran: 7

Na včerajšnji skupščini koprskega Istrabenza je bila za tretjo članico nadzornega sveta imenovana Denis Tavčar, sicer tudi predsednica uprave ljubljanske Mladine. V društvu MDS, kije na skupščini zastopalo dobrih 1,6 odstotka glasovalnih pravic, so vnovič opozorili na nerazumno visoke prejemke dvočlanske uprave Istrabenza (Rudi Grbec, Suzana Bolčič Agostini), kije lani skupno zaslužila 380 tisoč evrov bruto. To se jim zdi sporno, še posebno ker je družba v postopku prisilne poravnave in je njena usoda odvisna od bank upnic. V letu 2011 je bil Rudi Grbec celo bolje plačan od predsednika uprave Petrola, po prihodkih daleč največje slovenske gospodarske družbe in do lani skoraj tretjinskega lastnika Istrabenza. MDS od popolnjenega nadzornega sveta pričakuje, da bo v najkrajšem možnem času sprejel ustrezne ukrepe, ki bodo vidno zmanjšali prejemke Istrabenzove uprave.

ISTRABENZ, holdinška družba

Datum skupščine: 
26.09.2013 - 13:00
Naslov: 
v dvorani Galea-Batana, Grand Hotel Portorož, Obala 33, Portorož.
Status: 
arhivirana

Igor Bavčar mora plačati dobre tri milijone davka

Medij: Delo Avtorji: Ropac Iva,Felc Mitja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Kronika Datum: 26. 08. 2013 Stran: 7

Opcijski posli Upravno sodišče potrdilo sklep o odmeri davka, večji del dolga že poravnan

Ljubljana - Upravno sodišče je pritrdilo davčni upravi, ki je Igorju Bavčarju zaradi neplačanih davčnih obveznosti naložila plačilo 3,4 milijona evrov davka z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Gre za opcijske posle - zaradi njih seje znašel tudi pod lupo preiskovalcev ki sicer niso bili nezakoniti, so pa našli kar nekaj s tem povezanih nepravilnosti.


Davčna uprava Republike Slovenije (Durs) je januarja 2011 izdala sklep, s katerim je Igorju Bavčarju odmerila 3,4 milijona evrov neplačanega davka. Odmera davka izhaja iz iste transakcije, zaradi katere se je nekdanji prvi mož Istrabenza znašel v kazenskem postopku skupaj z Boškom Šrotom, bratoma Nastjo (nekdanjim predsednikom uprave Maksime Holdinga) in Kristjanom Sušinskim (nekdanjim Istrabenzovim svetovalcem) ter lastnikom Sportine Bahtijarjem Bajrovičem.

Naj spomnimo, da je ljubljansko okrožno sodišče julija izreklo obsodilne sodbe. Presodilo je, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaji delnic Istrabenza. Prav tako ni deloval po zakonu o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kar bi moral storiti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.