Obveznice

Odziv Društva MDS na predloge Banke Slovenije za rešitev izbrisanih delničarjev in obvezničarjev v sanaciji slovenskih bank

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS se je udeležil današnje predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank, kjer bi po predlogu strokovnjakov Banke Slovenije bančni razlaščenci sredstva terjali od novoustanovljenega državnega sklada.

Sprva moramo jasno povedati, da bi v kolikor ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic, pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo je to enako kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek.

Ljubljana, 10. marec 2023

Društvo MDS opozarja na sledeče nedoslednosti, ki jih je zaznalo iz predlogov Banke Slovenije:

  • razmišljanje, da Ministrstvo za finance in Banka Slovenije nastopata kot stranski udeleženec v pravdi na strani Republike Slovenije ni skladen z »načelom izenačitve orožij«, saj je bil namen ZPSVIKOB tudi to, da bi  pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, tako razmišljanje Banke Slovenije pa to neravnotežje še poglablja v prid tvorcev izbrisa.
  • tudi razmišljanje, da bi se v postopke po vzoru denacionalizacije vključevalo upravne enote je popolnoma nedomišljeno, saj imajo le te veliko obveznosti iz drugih zakonov in komaj zmorejo opraviti svoje redno dela in ne predstavljamo si, da bi jim naložili vodenje postopkov in izdajo preko 100.000 odločb za oškodovance,
  • odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil
  • rešitev, kjer bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku.
  • Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU.

Moramo pa pohvaliti dva predloga in sicer:

  • da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel
  • in, da prvič priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo. 

Po koncu tiskovne konference je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS povprašal oba sodelujoča predstavnika na tiskovni konferenci ali je Banka Slovenije pripravljena sesti za skupno mizo s predstavniki delničarjev in obvezničarjev in njihovimi pravni zastopniki, ministrstvom za finance in ministrstva za pravosodje, da poiščemo skupno izvensodna poravnavo, še zlasti ker vemo, da je Republika Slovenije npr. v NKBM bila 94,08 % lastnik, v NLB pa 89,04 % lastnik na dan izbrisa in je predmet poravnave v primeru delničarjev NLB le 5,92 % in v delničarjev NLB le 10,96 % upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe v 100 % njeni lasti. Oba akterja sta izrazila naklonjenost iskanju skupne rešitev, še pred morebitnim pisanjem novega tretjega zakona.

Za ogled prispevka iz oddaje 24UR POP TV z naslovom: "Kdo bo poplačal oškodovance?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Kako smo si to v Društvu MDS zamislili?

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

A pozor v tem znesku je tudi izbrisano lastništvo Republike Slovenije kot delničarke in če pogledamo, podrobneje delničarje NKBM in NLB pred izbrisom je v NKBM je RS imela 94,08 % lastništvo, v NLB pa 89,04 % lastništvo.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik ob 19.00 TV SLO1 z naslovom: "Bodo bančni razlaščenci vendarle lahko prišli do odškodnin?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ker nismo opravili vseh analiz predvidevamo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev maksimalno 30 % tako, da iščemo rešitev za poplačilo  glavnice, ki ne presega 270 mio EUR, saj se država ne more poravnati sama s seboj.

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 50 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Društvo MDS predlaga izvensodno poravnavo po že drugem padcu ZPSVIKOB na ustavnem sodišču, saj izbrisani delničarji in obvezničarji bank nimajo pravnega sredstva

Mineva že deseto leto od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank, razlaščeni delničarji in obvezničarji pa so ponovno – oziroma še vedno – brez učinkovitega pravnega sredstva, saj je danes Ustavno sodišče Republike Slovenije kot neustavnega razveljavilo zakon (ZPSVIKOB), ki bi moral omogočiti popravo teh krivic, pri tem pa .

 

Ljubljana, 07.03.2023

 

Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice. To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.

Če opozorimo samo na dva vidika:

  • skrajno očitno sporna je določba, ki Republiki Sloveniji nalaga intervencijo v bran ravnanjem Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom; namen ZPSVIKOB naj bi bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, ta določba pa neravnotežje v prid tvorcev izbrisa nasprotno še potencira;
  • povsem nerazumna je tudi določba o 0% obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci celo po desetih letih in razmahu inflacije dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, saj je bila le v zadnjih dveh letih inflacija več kot 20,4 % (vir: https://www.stat.si/Inflacija/sl-SI) ,

Pri tem moramo pohvaliti ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza, ki je kot edini opozoril, da se je Ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo nikakršnega sodnega varstva. Edini je opozoril tudi na negativno revizijsko poročilo Računskega sodišče, ki je že decembra 2020 jasno in nedvoumno ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna (kar seveda ni v skladu z vseskozi ponavljano mantro tvorcev izbrisa, češ da pri izbrisih še vedno ni bila ugotovljena nobena nepravilnost).

Za ogled TV prispevka iz odaje 24ur POP TV z dne 07.03.2023 pritinite na sliko ali TUKAJ.

 

Nedoslednosti v odločbi US

US je očitno namerno prezrlo dejstvo, da so pobudniki, ki so zahtevali priznanje položaja stranskega udeleženca stranke sodnih postopkov, ki so bili prekinjeni zaradi vložitve zahteve BS za oceno ustavnosti ZPSVIKOB.

Zato ne drži razlog za nepriznanje stranke udeležbe v 46. točki odločbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni.

Prav tako je nadaljnja obrazložitev US, da bo posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, irelevantno, ker dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala. 

 

Javni poziv Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije dr. Roberta Goloba

Ker 9 let in 3,5 mesece po izbrisu nimamo nikakršnega Zakona, saj je bil že drugič razveljavljen, ne učinkovitega pravnega sredstva Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zato danes naslavlja javni poziv na DZ RS in Vlado RS dr. Roberta Goloba, da nemudoma začnemo iskati izvensodno rešitev ter najdemo pravičen način poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic (Zavarovalnica Triglav, Sava RE, Zavarovalnica Sava, Modra zavarovalnica, Triglav pokojninska družba, Prva pokojninska družba A...)

Opozorili bi tudi na dejstvo, da vsi vztrajno pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let in 3,5 mesecev ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov.

 

Naredimo novo cenitev in plačajmo ugotovljeno razliko

Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko.

 

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamu tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa REpublika Slovenija izda 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen ovenjujemo letni strošek z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Javni poziv DZ RS in Vladi RS dr. Roberta Goloba za izvensodno rešitev sramotnega izbrisa in 9 letne agonije izbrisanih delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank

Danes mineva 9 let od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank in delničarji in obvezničarji niso prav nič bližje rešitvi, kljub 2 zakonskim predlogom, saj zaradi »absolutne prednostne obravnave« nimamo še veljavnega zakona, ki ga že drugič presojajo na ustavnem sodišču že več kot 1 leto in pol. Prvič pa so to presojali kar 2 leti.

Ljubljana, 18.12.2022

NPU oddal kazenske ovadbe 4 leta nazaj na SDT, epiloga že ni

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je 25. decembra 2018 pozdravilo  novico, da je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) na specializirano državno tožilstvo (STD) podal kazenske ovadbe zoper odgovorne v sanaciji bank.

Spomnimo, časopisa Delo in Finance sta 24. marca 2017 objavila dodatne podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; takrat neposredno podrobnosti iz sodne odredbe (celotno odredbo so razkrile Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu MDS ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili upanje, da bo Banka Slovenije kot institucija sedaj prenehala krivdo valiti na druge in bo pravosodnim organom omogočila, da strokovno opravijo svoje delo.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (v nadaljevanju Društvo MDS) želimo še enkrat Ustavno sodišče RS opozoriti na objavo revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018"

V Društvu MDS smo iz povzetka revizijskega poročila »Pravilnost poslovanja Banke Slovenije v letih 2017 in 2018«, ki ga je javno objavilo Računsko sodišče lahko razbrali sledeče:

Banka Slovenije ne le da ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, temveč je standarde in predpise kršila do te mere, da se odpira vprašanje sistematičnega kršenja pravnega reda Republike Slovenije in to celo s kaznivimi dejanji, saj iz javne izjave predsednika Računskega sodišča sledi, da so organom pregona naznanili vsaj dve. 

iz zadnje ugotovitve povzetka revizijskega poročila (»z evidentiranjem zgradb v Avstriji po ½ ocenjene vrednosti nepremičnine je ravnala v neskladju z Zakonom o Banki Slovenije, Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja in Smernico Evropske centralne banke (EU) 2016/2249 z dne 3. novembra 2016 o pravnem okviru za računovodstvo in finančno poročanje v Evropskem sistemu centralnih bank (ECB/2016/34)«) je razvidno tudi, da ima Banka Slovenije z zakonitimi in poštenimi vrednotenji kronične težave, ki so se pokazale že pri pregledu vrednotenj pred izračunom potrebne dokapitalizacije bank leta 2013.

Glede na dejstvo, da je Računsko sodišče izdalo tako mnenje, je nujno, da se z njim seznani tudi ustavno sodišče kot najvišja pravna instanca, in s tem dokaže svojo strokovnost  in kredibilnost in ne kot do sedaj, ko smo žal dobili občutek, da ne želi pravno sankcionirati številne nepravilnosti Banke Slovenije. Žal podatka o tem, da se je Ustavno sodišče s tem seznanilo uradno do danes še ni sporočilo.

Za ogled celotnega revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled povzetka revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Za ogled infografike revizijskega poročila kliknite TUKAJ.

Poziv Vladi RS dr. Roberta Goloba za izvensodno poravnavo za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč samo od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

 

Ljubljana, 13.09.2022

 

Današnja sodba Sodišča EU potrjuje, kar trdim(o) že ves čas - da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in Ministrstvom za finance oziroma Republiko Slovenijo. Tudi ta današnja sodba dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj smo bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti, tudi če bi Banka Slovenije ravnala skrbno (in bi npr. neskrbno ravnal kdo drug, npr. cenilci).

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje Dnevnik TVSLO1 z dne 13.09.2022 ob 19.00 uri pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Današnjo sodbo kot žebelj v krsto ZPSVIKOB kot povsem neustreznega zakona za razrešitev problematike bančnih oškodovancev zato pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo. Še posebej nas veseli, da je Sodišče EU »obračunalo« z novimi poskusi krivic, ki jih je predstavljala diskriminacija poplačila bančnih oškodovancev v odvisnosti od okoliščin pridobitve (socialnih, tržnih).

 

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba poziva za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

 

Spomnimo kadarkoli Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

 

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

ESČP ugotavlja, da razlaščeni delničarji in obvezničarji v bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo se z navdušenjem seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja (točka 114.).

 

Ljubljana, 14.09.2021

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

 

Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov (točki 110., 111.).

 

Za ogled prispevka iz oddaje TV Dnevnik TV SLO1 z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

 

Ta pravna zmaga je še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal »argumentov«, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu.

 

Vsi ti »argumenti« Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

 

Ob tej pravni zmagi zato ni mogoče spregledati sramotne vloge, ki so jo odigrali posamezniki na Banki Slovenije, ki so pripravljali in zagovarjali pravno ustreznost bančne razlastitve, ter posamezniki na Ustavnem sodišču, ki so s svojo ignoranco predhodno brez sleherne vsebinske obravnave odpravili vse pritožnike, ki so danes na Evropskem sodišču zmagali. Tudi tem je namenjena današnja opazka Evropskega sodišča o drugih madežih Republike Slovenije v znanih zadevah Lukenda in Ališič (točka 113.).

 

Vse odgovorne pozivamo k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi predlogov rešitev, ki smo jih v Društvu MDS že večkrat objavili, razlaščence pa vabimo, da se še naprej obračajo na nas za pomoč ter se obenem zahvaljujemo vsem podpornikom, ki s svojimi strokovnimi argumenti in znanjem nesebično omogočajo uresničevanje našega poslanstva.

Prevzem NKBM-ja za milijardo evrov

Za ogled prispevka novinarke Ane Bučar iz TV Dnevnika na RTV SLO1 dne 01. junija 2021 ob 19.00 uri pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Banka OTP bo po prevzemu Nove KBM obvladovala okoli 30 odstotkov bančnega trga

Ameriški sklad Apollo se bo iz posla poslovil z velikim zaslužkom

Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo banka OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začela postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki

Slovenski bančni sistem se z napovedano prodajo Nove KBM madžarski banki OTP konsolidira. Po pridobitvi dovoljenj regulatorjev bo OTP predvidoma v sredini prihodnjega leta začel postopek združevanja mariborskega NKBM-ja z ljubljansko SKB banko, ki jo je kupila pred poldrugim letom.

S tem bo madžarska skupina postala največji igralec na slovenskem trgu s skoraj 30-odstotnim tržnim deležem. Po navedbah agencije Reuters je posel vreden milijardo evrov.

Ameriški sklad Apollo je leta 2016 za nakup Nove KBM odštel zgolj 250 milijonov evrov. Po hitrih pripojitvah Poštne in nekdanje Raiffesen banke ter zadnjem nakupu Abanke se bo sklad Apollo iz posla poslovil z velikim zaslužkom.

Zaslužil je blizu 700 milijonov, je za TV Slovenija poudaril Peter Glavič iz civilne iniciative Izbrisani mali delničarji NKBM-ja in dodal, da so si samo z dobički krepko pokrili kupnino. Glavič meni, da je bila prodaja Nove KBM povezana s korupcijo, te pa Slovenija ni preprečila: "Ampak je pustila, da je svetovni kapital oropal domačega in nas spremenil iz lastnikov v hlapce."

Brez vsega je ostalo več kot 100.000 malih delničarjev in lastnikov obveznic, luknja je tudi v državni blagajni.

"Gre za več kot milijardo vloženega davkoplačevalskega denarja, v povezavi s tem je država iztržila 300, 400 milijonov, hkrati pa je ostala dolžna obvezničarjem in delničarjem in ima iz tega naslova potencialno obveznost 300, 400 milijonov," opozarja Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije.

Društvo MDS pozdravlja možnost izvensodne poravnave v primeru bančnih izbrisov

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

 

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

  1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
  2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

V Društvu MDS veseli in z mešanimi občutki glede današnje objave odločitve Ustavnega sodišča RS glede razlaščencev slovenskih bank

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

 

Ljubljana, 12 . april 2021


 

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

 

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

 

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

 

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

  • nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
  • ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
  • zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
  • ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Društvo MDS poziva Ustavno sodišče naj nemudoma odloči glede izbrisov v bankah, ne pa da svojo odločitev prelaga s predhodnimi vprašanji na Sodišče EU. Najboljša rešitev še vedno takojšnja izvensodna poravnava.

Gre za absolutno nepotrebni zastoj v postopku, ker je Ustavno sodišče uspelo najti več »evropsko spornih« vprašanj, kot jih je bilo izpostavljenih kadar koli tekom priprav in (kratke) uporabe ZPSVIKOB.

 

Ljubljana, 30.01.2021

 

Ob takem pristopu, kjer naj bi bilo »evropsko sporno« praktično vse, se javno sprašujemo, ali ni najbolj »evropsko sporno«, da nosilci javnih pooblastil izvedejo razlastitev brez plačila sleherne, kaj šele ustrezne odškodnine.

Pa naj Ustavno sodišče namesto okolišenja kar neposredno zastavi vprašanje, ali je z evropskim pravom sploh skladen 26. člen Ustave RS, ki določa: »Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.«

Kajti stanje, da toliko razlaščenih vlagateljev v slovenske banke ostaja po 7 letih na začetku poti, je zanesljivo v nasprotju s 26. členom Ustave RS, in če takšno stanje izhaja iz zahtev evropskega prava, potem naj pač Republika Slovenija neha s sprenevedanjem in črta 26. člen Ustave RS.

Ali 7 let neustavnosti in kršenja učinkovitega pravnega varstva pravic ½ mio državljanov Republike Slovenije za Ustavno sodišče Republike Slovenije ni dovolj?

V Društvu MDS, kjer zaradi toliko izgubljenih let javno vseskozi pozivamo, da je skrajni čas za REŠITEV, ki ne bo terjala še 5 ali 10 let pravdanj, ob tej priložnosti poudarjamo, da ravno to naše zavzemanje za rešitev BREZ PRAVDANJA najbolj temelji na EVROPSKEM pravu.

Ustavno sodišče je povsem podleglo pristopu Banke Slovenije, ki išče KOFLIKT z evropskim pravom, ne pa REŠITVE po evropskem pravu. V KONFLIKTU z evropskim pravom namreč vidijo REŠITEV za posameznike, ki so si z izbrisi umazali roke. Če bi res iskali REŠITEV po evropskem pravu, bi že – enako kot v Društvu MDS – davno vedeli, da je ta rešitev naslednja:

Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB), ki je v slovenski pravni red že davnega leta 2016 prenesel enotni evropski pravni okvir reševanja bank, jasno razlikuje med predhodnim vrednotenjem (66. člen) ter poznejšim vrednotenjem, ki je ločeno od predhodnega vrednotenja (130. člen). Dejstvo torej, da je bilo treba neko vrednotenje opraviti v časovni stiski, ko se je reševalo stabilnost finančnega sistema, torej v evropskem pravnem okviru nikakor ne preprečuje poznejšega ponovnega ovrednotenja.

Edino vprašanje, ki bi zares moralo biti postavljeno, bi se torej glasilo:

»Ali je v skladu z evropskim pravom, če se opravi naknadna neodvisna strokovna ocena glede tega, ali so bili pri uporabi instrumentov za reševanje delničarji in upniki subjekta reševanja obravnavani slabše, kot bi bili, če bi bil zoper subjekt reševanja začet običajen insolvenčni postopek, ter se delničarje in upnike poplača glede na ugotovitve te strokovne ocene?«

Ampak tako vprašanje bi bilo očitno preveč usmerjeno k iskanju rešitve za vse tiste, ki si želijo konflikta in ne rešitve, saj v konfliktu vidijo svojo lastno osebno rešitev.

Žal je med njimi očitno tudi Ustavno sodišče, ki si je z izbrisom ravno tako "pilatovsko umiva roke", ko ni (pravočasno) zadržalo izvajanja sporne novele ZBan-1L, ko je še bilo mogoče vplivati na ustavnost in zakonitost postopka sanacije bank.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.