Aerodrom Ljubljana
DOPOLNJENO z ODZIVOM na žalostno izražanje predsednika Uprave, dr. Romana Glaserja: Zaradi dodatnih 43 milijonov EUR slabitev, bilanca 2013 skupaj minus 60 milijonov
Uprava Perutnine Ptuj, d.d., ki jo vodi dr. Roman Glaser je morala popravljati bilance družbe za leto 2013. Na to smo delničarji opozarjali že več let in smo vedno znova bili označeni kot »škodoželjni nagajači«. Očitno ne pomaga niti dejstvo, da Nadzornemu svetu predseduje dr. Borut Bratina, ki je hkrati med vidnejšimi predavatelji korporativnega upravljanja in med drugim tudi član Upravnega odbora ZNS. Bilanca leta 2013 je bila popravljena za kar 59.705.094 EUR (samo skupni znesek dodatnih slabitev finančnih naložb za leto 2014 znaša 43.440.235 EUR), kar predstavlja več kot 4-kratnik celotnega EBIT-a, doseženega v letu 2014. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je skupaj s Kapitalsko družbo, d.d. (KAD) na osnovi navedenega podalo nasprotni predlog za nepodelitev razrešnice Upravi in NS, hkrati pa predlagamo tudi dodatno točko dnevnega reda: podelitev nezaupnice Upravi Perutnine Ptuj.
Ljubljana in Ptuj, 10. avgust 2015
Uprava dr. Romana Glaserja je na vse predstavljene podatke kakor tudi vse dotične grafe odgovorila s pisanjem "Zaradi tega tendenciozno in izkrivljeno prikazovanje oziroma zavajanje z drugačnimi in ideološko ter osebnostno obremenjenimi objavami MDS predstavlja zavajajočo in za delničarje, tako tiste, ki jih zastopa MDS, kakor tudi druge, predstavlja škodljivo in neprofesionalno ter celo kaznivo početje." Ob vsem tem pa ni postregla z niti enim podatkom, ki bi ovrgel predstavljene številke; kar je seveda popolnoma razumljivo, saj gre za številke, pod katere se je Uprava sama podpisala. Obtožb dr. Glaserja pa smo v Društvu MDS žal navajeni, izrazosovlje dr. Glaserja pa je enako žalostno kot številke, ki so zapisane v letnih poročilo Perutnine Ptuj.
Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 z dne 11.08.2015 kliknite tukaj ali na sliko.
Za ogled prispevka na Tele M z dne 11.08.2015 kliknite tukaj ali na sliko.
Uprava Perutnine Ptuj se hvali s poslovanjem ob skoraj 60 milijonski slabitvi – Nadzorni svet: kot da se ni zgodilo nič
V letnem poročilu družbe Perutnina Ptuj za leto 2014 so na straneh 133, 134 in 154 podrobneje razkriti popravki računovodskih izkazov za leto 2013, ki so osnovni kapital družbe znižali iz dobrih 90 milijonov EUR na manj kot 47 milijonov EUR (Razvidno iz 8 strani Letnega poročila 2014 in 54 strani Letnega poročila 2013). Nadzorni svet pod vodstvom dr. Boruta Bratine pa, kot da se ne bi nič zgodilo, na straneh 16 in 17 Letnega poročila 2014 piše o tem, kako »skrbno« so spremljali poslovanje družbe. Dr. Bratina celo navede, »/…/ da vsebina letnega poročila družbe predstavlja realni in verodostojni prikaz poslovanja družbe v letu 2014 /…/«.
Ta isti stavek je dr. Bratina zapisal tudi v Letnem poročilu za leto 2013 na strani 25, in sicer »/…/ da vsebina letnega poročila družbe predstavlja realni in verodostojni prikaz poslovanja družbe v letu 2013 /…/«. Še več, omenjeni strokovnjak prava in korporativnega upravljanja »na svoje mesto postavi« tudi revizorja, ki si je »drznil« podati mnenje s pridržkom in naprej navaja:
»Nadzorni svet se je podrobno seznanil z revizijskim poročilom o poslovanju družbe za poslovno leto 2013 in s pridržki, ki so jih predstavniki revizijske družbe predstavili na seji nadzornega sveta. Ker se pridržki nanašajo na slabitev naložb družbe iz preteklih let, ki so predmet sporov pred sodišči, nadzorni svet ocenjuje, da je smiselno počakati na odločitev pristojnih sodišč in morebitne slabitve napraviti v naslednjih poslovnih letih, če bo to potrebno. V tem trenutku bi to bilo preuranjeno in bi prejudiciralo odločitve sodišč. Nadzorni svet pričakuje, da bodo pristojna sodišča kmalu dokončno odločila v teh spornih zadevah.«
Tudi na sami skupščini smo bili delničarji označeni za skupino škodoželjnih posameznikov, ker že lep čas opozarjamo na nujno potrebne slabitve naložb kot so Center naložbe, Infond holding in Merkur. Vsakemu srednješolcu je jasno, da Perutnina Ptuj nikoli ne bo videla denarja, ki ga je Uprava pod vodstvom dr. Glaserja zapravila, a vendar predsednik NS, dr. Bratina piše o tem, kako je smiselno počakati na odločitev sodišča?!
V Društvu MDS lahko le upamo, da je dr. Bratina, profesor prava in redni predavatelj korporativnega upravljanja v okviru s strani Vlade RS določenega programa za pridobitev certifikata za člana NS, za voljo njegove integritete, žrtev zavajanj Uprave…
Pomembna naložba države – v samo nekaj leti prepolovljena in v čakanju dokapitalizacije
Uprava dr. Glaserja se vedno rada pohvali s številkami in dejstvi, kako dobro posluje njegova družba. Tudi Društvo MDS se res lahko pridruži tej trditvi, ko govorimo o primarni dejavnosti družbe – perutninarstvu. Vendar pa je potreben podrobnejši pogled v številke za nekaj let nazaj.
Zadnjo rast prihodov je Perutnina Ptuj zabeležila v letu 2008, od takrat dalje pa prihodki konstantno padajo.
Čisti dobiček Perutnine Ptuj vse od leta 2007 dalje neprestano pada, da niti ne govorimo o skoraj 7 milijonski izgubi v letu 2012 in pa sedaj popravljeni bilanci za leto 2013, ko je družba zabeležila več kot 53 milijonov EUR izgube.
Leta 2007 je knjigovodska vrednost delnice Perutnina Ptuj znašala 19,26 EUR, danes pa slednja znaša le še 9,01 EUR. Kapital družbe je samo v letih od 2010 do 2014 padel za 52 % in v vsem tem času, ko smo delničarji opozarjali na nepravilnosti, je Uprava dr. Glaserja vedno znova iskala izraze, s katerimi bi nas označila za škodljivce.
Kot zadnji graf, ki morda najbolj nazorno prikazuje učinkovitost delovanja uprave dr. Romana Glaserja pa smo v Društvu MDS združili izkaze od leta 2001 dalje, torej za 14 let. Iz slednjih izhaja, da je Perutnina Ptuj v zadnjih 14 letih ustvarila 31.855.934 EUR dobička, na drugi strani pa je bilo ustvarjenih za 60.275.301 EUR izgub. Skupna bilance je torej 28.419.367 EUR čiste izgube, ki jo je družba ustvarila v zadnjih 14 letih (gre za izkazane čiste bilančne dobičke oz. bilančne izgube, poročane v revidiranih letnih poročilih).
Slovenska industrija jekla (SIJ) strateški partner perutninarstvu?!
Komedija zmešnjav ne bi bila popolna, če uprava Perutnine Ptuj ne bi našla 'strateškega' partnerja v družbi Slovenska industrija jekla, d.d. - SIJ, ki o perutninarstvu verjetno sploh še ni slišala. Če smo v Sloveniji zadnja leta priča prevzemom družb s strani strateških kupcev (Pivovarna Laško – Heineken, Žito – Podravka, Aerodrom Ljubljana – Fraport, Letrika – Mahle itd.), kjer se kupec oziroma prevzemnik dejansko ukvarja z dejavnostjo, ki jo prevzema (to bi bila groba opredelitev »strateškega partnerja«), pa je Perutnina Ptuj za strateškega partnerja našla družbo Slovensko industrijo jekla, d.d.
Pri tem ne gre pozabiti na dejstvo, da je Državni zbor RS sprejel strategijo upravljanja naložb, kjer je Perutnina Ptuj opredeljena kot pomembna naložba, kar pomeni da bi morala država ohranjati najmanj 25 % delež; vendar pa tega deleža ne dosega niti danes. Kapitalska družba namreč obvladuje le dobrih 10 % družbe, po sami dokapitalizaciji pa bo njen delež padel pod 6 %, posledično pa bo vsakršno vplivanje na poslovanje še bolj onemogočeno. Pogoj 25 % lastništva je izpolnjen le če med državne deleže pogojno pripišemo deleže podržavljenih Probanke (7,68 %) in Zlate monete II (7,34 %), ki pa sta že vseskozi naprodaj. Skupni delež države bi tako znašal 25,12 %, ob dokapitalizaciji s strani SIJ pa bi padel na 13,82 %.
Edina svetla točka je prevzemna ponudba, ki bo morala slediti dokapitalizaciji
Iztisnitev Aerodrom Ljubljana - 1.285 delničarjev bo prejelo 61,75 EUR odpravnine
Današnja 20. skupščina delničarjev Aerodroma Ljubljana, d.d., je bila za male delničarje zadnja, saj je po uspešni prevzemni ponudbi, Fraport AG Frankfurt (v nadaljevanju Fraport) prevzel dobrih 96 % družbe, danes pa so delničarji sprejeli sklep o izključitvi še preostalih manjšinskih delničarjev, kjer ima 1.285 delničarjev v lasti manj kot 2 % osnovnega kapitala družbe.
Brnik, 19. januar 2015
Skupščina je odločala le o izključitvi manjšinskih delničarjev, pri čemer bo Fraport plačal 61,75 EUR na delnico, kot nadomestilo za iztisnitev. Skladno z vzpostavljeno sodno prakso velja, da je, v kolikor glavni delničar predlaga iztisnitev preostalih manjšinskih delničarjev, v roku treh (3) mesecev od objave prevzemne ponudbe, pravično nadomestilo ob iztisnitvi enako prevzemni ceni.
Delničarji bodo na dom prejeli obvestilo s strani pooblaščene banke oziroma borzno posredniške hiše, ki jih bo pozvala, da jim posreduje svoje podatke o transakcijskem računu, kamor bo nakazana denarna odpravnina.
Aerodrom Ljubljana, d.d. - Kontaktni podatki
Vsi delničarji družbe Aerodrom Ljubljana, d.d. bodo po objavi prevzemne ponudbe prejeli 61,75 EUR za delnico
Številne borzne hiše pošiljajo ponudbe za predčasno prodajo delnic družbe Aerodrom Ljubljana
V teh dneh so številni mali delničarji prejeli ponudbe za nakup delnic Aerodroma Ljubljane (z oznako AELG) s strani različnih borznih hiš in družb, ki ponujajo okoli 60,00 EUR za 1 delnico, kot znaša trenutna tržna cena.
Vsi preostali delničarji Aerodroma Ljubljane bodo prejeli ponudbo za odkup delnic po 61,75 EUR
Male delničarje opozarjamo, da bo nemški Fraport, ki je s konzorcijem prodajalcev podpisal pogodbo za nakup 2.868.116 delnic družbe Aerodrom Ljubljana, d. d. oz. nakup 75,5 % deleža družbe po ceni 61,75 EUR, skladno z določili slovenske prevzemne zakonodaje objavil najprej prevzemno namero in nato še prevzemno ponudbo.
To pomeni, da bodo vsi preostali delničarji prejeli prevzemno ponudbo za odkup njihovih delnic z oznako AELG po enaki ceni, t.j. po 61,75 EUR za 1 delnico. Pričakovati je, da bosta prevzemna namera in prevzemna ponudba podani v roku 30 do 45 dni od dneva podpisa pogodbe s konzorcijem večinskih lastnikov, t.j. od 05.09.2014 dalje, torej je prevzemno ponudbo moč pričakovati že oktobra 2014.
19. skupščina Aerodroma Ljubljana, d.d. – delničarjem 9,16 EUR dividende
Delničarji družbe Aerodroma Ljubljana, d.d. so na današnji 19. skupščini potrdili vse predlagane sklepe in tako potrdilo razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), hkrati pa so potrdili tudi sklep o delitvi bilančnega dobička. Delničarji bodo v treh mesecih po skupščini prejeli 9,16 EUR bruto dividende. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 120.000 glasov malih delničarjev oziroma nekaj manj kot 7 % osnovnega kapitala. Upoštevaje odvzem glasovalnih pravic državnih delničarjev, je to na skupščini predstavljalo več kot 23 % glasovalnih pravic.
Brnik, 13. maj 2014
Rast kazalnikov v letu 2013 in načrti za 2014
Aerodrom Ljubljana je v preteklem letu dosegal rast vseh kazalnikov, minulo leto pa je bilo zaznamovano z zavrnitvijo investicije v terminal T2, problematiko okoli družbe Adria Airways, d.d., saj Evropska komisija presoja ali je v primeru Adrie Airways prišlo do nedovoljene državne pomoči in pa seveda pričetek prodaje državnega deleža v Aerodromu Ljubljana.
Kljub navedenemu je družba dosegla pozitiven rezultat. Izid iz poslovanja je bil 17 % večji v primerjavi z letom 2012, celoten dobiček pa je znašal malenkost manj kot 35 milijonov EUR.
Družba v letošnjem letu planira dodatno rast števila potnikov, med tem ko za segment premikov in tovora predvideva enako raven oziroma malenkosten padec v primerjavi z letom 2013. Izhajajoč iz prvega kvartala za leto 2014, bodo načrti tudi uspešno doseženi.
Tvegano politično okolje in razplet postopka z Adrio
Aerodrom Ljubljana – 6 delničarjev zavrnilo investicijo v nov terminal T2; država še vedno v oblakih
Danes je na Brniku potekala izredna skupščina delničarjev Aerodroma Ljubljana, katere glavna točka dnevnega reda je bila investicija v nov terminal T2. Kljub številnim navedbam medijev in različnim špekulacijam, je današnji potek skupščine pokazal, da investiciji nasprotuje 6 'velikih malih delničarjev', ki so brez argumentov glasovali proti investiciji. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala 22,20 % glasovalnih pravic in od tega je 95 % malih delničarjev podpiralo investicijo v nov potniški terminal.
Brnik, 16. september 2013
Terminal T2 - 6 velikih malih delničarjev PROTI investiciji
Predsednik Uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmago Skobir je v okviru osrednje točke dnevnega reda vnovič obsežno predstavil investicijo v nov potniški terminal, v okviru katere so bile predstavljene tudi relevantne študije in statistični kazalniki, ki govorijo v prid investiciji, kljub temu pa to ni prepričalo skupino delničarjev, ki naj bi po poročanju medijev, naročila svoje študije, ki naj bi govorile drugače.
Na dananšnji skupščini so glas PROTI investiciji v terminal T2 prispevali Publikum Trezor, d.o.o., Salink Limited (iz Cipra), KD Group s svojimi skladi, Abanka, d.d., NLB Skladi in tudi celo Modra Zavarovalnica (ki je v posredni lasti države). Vsi ostali prisotni delničarji, torej predvsem mali delničarji, so glasovali ZA investicijo, kar pa je ob upoštevanemu odvzemu glasovalnih pravic predstavljalo le dobrih 20 % glasovalnih pravic.
Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1, Odmevi z dne 16.09.2013 kliknite tukaj ali na sliko.
Razširitev dnevnega reda na predlog SOD-a
Skupščina je potrdila tudi dve dodatni točki dnevnega reda, ki jih je zahtevala Slovenska odškodninska družba (SOD) in predvidevajo izvedbo revizije za prvo polovico leta 2013 in pa izvedbo skrbnega pregleda za nedoločeno obdobje s strani nedoločenega izvajalca?!
Kljub opozorilom Društva MDS, da je sklep potencialno neizvršljiv ali morda celo ničen, predstavniki SOD-a danes kljub večkratnim pozivom, tudi s strani predsedujočega skupščini, niso želeli govoriti in utemeljevati svojih lastnih predlogov. Na začudenje vseh, predstavnica SOD-a ni uspela prebrati niti obrazložitve svojega predloga, ampak je to namesto nje moral storiti predsedujoči skupščine.
Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo tako morali sami plačati revizijo in skrbni pregled, zato da bo država lahko prodajala Aerodrom...
Kakšna bo prihodnost Aerodroma Ljubljana
Delničarji Aerodroma z višjo dividendo in novim nadzorni svetom
Delničarji družbe Aerodrom Ljubljana, d.d. so na današnji 17. skupščini potrdili delitev dobička, razrešnico Upravi in nadzornemu svetu (NS), revizorja za leto 2013, ter imenovali nov nadzorni svet, saj staremu v začetku julija 2013 poteče mandat. Odločanje o investiciji v nov terminal je Uprava umaknila z dnevnega reda in bo slednje odločanje predmet naknadne skupščine. Društvo Mali delničarji Slovenije je na skupščini zastopalo preko 25 % glasovalnih pravic in hkrati uspelo tudi s predlogom za nadzorni svet.
Brnik, 06. junij 2013
Ves dobiček med delničarje
Družba bo skladno z nasprotnim predlogom SOD-a, razdelila tako rekoč ves dobiček, kar pomeni da bodo delničarji prejeli 0,63 EUR bruto na delnico, Republika Slovenija pa bo kot imetnica prednostnih delnic prejela 0,74 EUR dividende. Dividende bodo izplačane v 90 dneh.
V druge rezerve je bilo razporejenih le 10.000 EUR od sicer nekaj manj kot 2,6 milijona EUR dobička.
Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz oddaje Dnevnik TV SLO1 z dne 06.06.2013 pritisnite TUKAJ.
Nov nadzorni svet - predstavnik malih delničarjev, Peter Marn, izvoljen v NS
Društvo MDS je pri točki o NS podalo nasprotni predlog, med kandidati za NS pa je bil izvoljen tudi predstavnik malih delničarjev, Peter Marn, sicer upokojenec in magister prava ter vodja odbora malih delničarjev Aerodroma Ljubljana in Adrie Airways pri Društvu MDS.
Poleg Petra Marna so bili v NS imenovani tudi predstavniki delničarjev, Peter Grašek, Milan Perović in Nina Mauhler.
Peter Marn, upokojenec, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik (gospodarno pravna usmeritev), magister pravnih znanosti. V preteklosti je opravljal funkcije Pomočnika direktorja in člana uprave Aerodroma Ljubljana, d. d., direktorja Republiške uprave za zračni promet, namestnika predsednika Republiškega komiteja za promet in zveze in svetovalca glavnega direktorja za pravno in ekonomsko področje v družbi Adria Airways d. d.
Peter Grašek je univerzitetni diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom (Pravna fakulteta, Univerza v Ljubljani). Opravljal je vrsto vodilnih funkcij, med drugim predsednik uprave Adria Airways, d.d., predsednik uprave Telekom Slovenije, d.d., predsednik uprave Deloitte & Touche d.o.o., Slovenija. Nazadnje pa je bil zaposlen kot namestnik glavnega izvršnega direktorja v šestčlanskem upravnem odboru KD Group, d.d.
Aerodrom Ljubljana na spisku države za odprodajo, kaj bo z investicijo?
Kot strela iz jasnega neba je odjeknila novica, da je na spisku želja države za odprodajo tudi Aerodrom Ljubljana, ki pa je pred najpomembnejšo razvojno investicijo v zadnjih letih. Izgradnja novega potniškega terminala bo omogočila nadaljnji razvoj družbe in slovenskega gospodarstva ter prinašala delničarjem primerne donose. Aerodrom Ljubljana se namreč že zdaj, še posebej v najbolj obremenjenih delih dneva, sooča z nezadostnimi zmogljivostmi obstoječega terminala. Nujnost investicije poudarja zaradi predvidenega naraščanja letalskega prometa v prihodnjih letih, ne le po njihovih napovedih prometa (v obdobju 2013-2017) temveč tudi glede na dolgoročne analize Eurocontrola, letališč, letalskih prevoznikov in proizvajalcev letaI za evropsko regijo.
Ljubljana, 20.05.2013
Kriza tudi priložnost za razvoj
Nadaljnje obratovanje ob nespremenjenih prostorskih in organizacijskih pogojih bi vodilo v stagnacijo razvoja letalskega prometa v Sloveniji oziroma odliv dela potnikov na tuja, predvsem okoliška letališča, kjer se infrastruktura intenzivno gradi in posodablja. Investicija v terminal bo pripomogla k hitrejši gospodarski rasti, večji zaposlenosti, mobilnosti prebivalstva, učinkovitejšemu in cenejšemu pretoku ljudi in blaga, usklajenemu razvoju prometne infrastrukture ter tehnološkemu razvoju.
Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz oddaje Poročila ob 17 uri TV SLO 1, kliknite TUKAJ.
Gradbeni stroški najnižje v zadnjih 10 letih
Trenutek za izvedbo investicije je ocenjen kot pravi, ker so cene gradbenih storitev na ugodnejši ravni kot pred nekaj leti, poleg tega pa bo projekt sofinanciran iz nepovratnih evropskih sredstev v višini 14,2 milijona EUR, kar zmanjšuje potrebni finančni vložek in s tem izboljšuje donosnost investicije. Preostali del investicije bo predvidoma zagotovljen iz lastnih virov družbe in s pomočjo bančnih posojil.
Dividende kljub investiciji niso pod vprašajem
Navkljub investiciji v nov terminal pa je dividendna politika predvidena enako kot v predlogu za izplačilo dividend za leto 2012 (dividenda v višini 0,43 EUR na navadno delnico), in bo realizirana tudi v primeru poslovanja z manjšim dobičkom oziroma z morebitno izgubo.
Skupščina delničarjev se bo seznanila s stroški in predvidenim potekom investicije
ATVP državi odvzel glasovalne pravice v Novi KBM
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom odvzela glasovalne pravice v Novi kreditni banki Maribor (Nova KBM oziroma NKBM) zaradi usklajenega delovanja, s katerim so državni lastniki presegli zakonsko določen prag, na osnovi katerega bi morali slednji lastniki objaviti prevzemno ponudbo.
Ljubljana, 28. september 2012
"Usklajeno delovanje, presežen prevzemni prag" – kršitev izvira že od leta 2007 dalje
Država ima v Novi KBM - skupaj z nekaterimi podjetji - večinski, 51-odstotni lastniški delež. ATVP je zaradi tega presodila, da je država skupaj s povezanimi podjetji delovala usklajeno, hkrati pa presegla prevzemni prag in mora zato bodisi objaviti prevzemno ponudbo bodisi znižati svoj lastniški delež.
Direktor ATVP, dr. Damjan Žugelj je pojasnil, da država zaradi delniških poslov Luke Koper in NKBM-ja krši zakonodajo že od leta 2007, a agenciji ni uspelo ukrepati. "Tedanja vlada in del poslancev DZ-ja so nam to preprečevali tudi na način spremembe zakona, ki bi retroaktivno rešil neka nezakonita dejanja za nazaj," je izjavil.
Glasovalne pravice ključne za prihajajočo dokapitalizacijo, vendar kdo bo dejanski vplačnik?!
Banka bi morala do konca letošnjega leta sklicati skupščino delničarjev, saj je potrebna oziroma tako rekoč nujna kar 20-milijonska dokapitalizacija. Še več, NKBM naj bi potrebovala najmanj 100 milijonov EUR, o čemer bodo morali odločati delničarji.
Skoraj 100.000 malih delničarjev, ki je doslej izgubilo že skoraj 200 milijonov evrov, prinaša svoja opozorila. Rajko Stanković iz Društva mladih delničarjev Slovenije (MDS) je pojasnil: "Država lahko še vedno obdrži svoj prevladujoči delež, a vprašanje je, ali bi dobili investitorja, ki bi se spustil v dokapitalizacijo, brez da bi dobil prevladujoči vpliv" (Za ogled prispevka na TV SLO 1 kliknite na sliko ali tukaj).
Ni pa to edina težava države. Podobna usoda namreč čaka njene glasovalne pravice tudi v podjetjih, kot so Krka, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Petrol, Abanka Vipa, Aerodrom Ljubljana, Pozavarovalnici Sava, je poročala TV Slovenija
Žugelj oglobil tudi Banko Slovenije – kazen 5.000 EUR
Delničarjem Aerodroma Ljubljana dividenda v višini 64 centov, Upravi in NS, kljub vladnemu nasprotovanju, razrešnica !
Prva nadzornica mag. Anja Strojin Štampar je delo Uprave ocenila kot uspešno. Nadzorni svet pa tudi uspešno, čeprav z manjšimi odstopanji, izvaja navodila AUKN.