Mediji o malih delničarjih

V Uniorju končno dividende?

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar  Teme: mali delničarji Datum: Četrtek, 6. junij 2024 Stran: 4

Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, bodo, kot kaže, le dočakali izplačilo dividend.

Če držijo podatki malih delničarjev, so dividende nazadnje dobili leta 2007. Po predlogu, objavljenem v sklicu seje skupščine, bi Unior za dividende, ki bi znašale 0,33 evra bruto na delnico, porabilo 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022. Kot navajajo v podjetju, z izplačilom dividend v takšni višini ne bodo kršili finančnih zavez, ki so jim jih naložile banke, pri katerih so najeli sindicirano posojilo.

Uprava Uniorja je svojim delničarjem tudi že sporočila, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tromesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihodkov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v nekem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal le skromnih 7 tisočakov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička.

V Uniorju navajajo, da so razmere v avtomobilski industriji, ki je glavni kupec njihovih izdelkov, še naprej težke. Kljub temu so v prvih treh mesecih v svoji največji dejavnosti, proizvodnji odkovkov, imeli dobro naročilno stanje ter v primerjavi z lani povečali prodajo. Več naročil kot lani dobivajo tudi za ročna orodja, kjer so se lani v drugi polovici leta soočili z velikim padcem prodaje. V programu Strojegradnja je letos prodaja skromnejša kot lani, kar pa je, pravijo v Uniorju, v skladu z načrti. 

 

Pravne pripombe upočasnile sprejetje zakona o bančnih razlaščencih

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Torek, 23. april 2024 Stran: 8

Odškodnine: Roki za vložitev tožb bi lahko potekli še pred poplačilom po poravnalni shemi

Pospeška pri sprejemanju predloga zakona o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, na katerega ti čakajo že skoraj osem let, kot kaže, ne bo. Potem ko je poslanska skupina Svobode zahtevala obravnavo na izredni plenarni seji, je zakonodajno-pravna služba (v nadaljevanju: ZPS) državnega zbora na predlagane rešitve zakona izrazila številne pripombe, zato so poslanci zdaj zahtevo umaknili, da bi imeli več časa za pripravo amandmajev.

Gre za zakon, ki naj bi omogočil vložitev odškodninskih tožb več kot 100.000 razlaščenih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank iz obdobja zadnje sanacije, v kateri so izgubili 960 milijonov evrov. Da jim je treba zagotoviti sodno varstvo, je poslancem naložilo ustavno sodišče. En tovrsten zakon je bil že sprejet, a ga je ustavno sodišče lani razveljavilo, zato je vlada zdaj predlagala novega. Ključna razlika s prejšnjim je, da bi po novem povračilo morebitne škode zagotovila država, ki pa bo v ločenem sodnem postopku od Banke Slovenije lahko zahtevala povrnitev škode, ki sta jo Banka Slovenije ali njen predstavnik povzročila, če sta kršila dolžnost skrbnega ravnanja.

S sprejetjem zakona se, kot je razumeti, zdaj mudi tudi vladi, saj sta bili konec januarja na Evropsko sodišče za človekove pravice( ESČP) proti Sloveniji vloženi dve pritožbi, s katerima se na ESČP vsebinsko začenja presoja izrednih ukrepov Banke Slovenije, ki so te razlastitve predvideli. To pomeni, da bi lahko o odškodnini razlaščencem namesto nacionalnega sodišča odločilo ESČP, so opozorili poslanci. ESČP odgovor naše države pričakuje do 13. maja. Vendar je zakonodajno-pravna služba državnega zbora( ZPS) izrazila številne pomisleke glede navedenih rešitev, zato so to točko umaknili z dnevnega reda izredne seje.

 

Na ESČP dve tožbi proti Sloveniji.

ZPS skrbi množično preventivno vlaganje tožb.

Postopki bi lahko bili končani v petih letih.

 

Sporna poravnalna shema

Največ pripomb razlaščencev in njihovih zastopnikov se je nanašalo na možnost oblikovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki naj bi ugotovila morebitno oškodovanje vlagateljev, na podlagi katerega bi vlada z uredbo določila poravnalno shemo. Po njej bi lahko razlaščenci prejeli do 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Tudi ZPS ima glede tega precej pripomb. Kot meni, namen predlagatelja morda ne bo dosežen. Roki za vložitev tožb bi lahki potekli, še preden bodo nekdanji imetniki dobili poplačilo po poravnalni shemi oziroma bodo sploh vedeli, koliko denarja naj pričakujejo. Zato bodo vsi preventivno vlagali tožbe, kar ne bo razbremenilo sodišč. Poleg tega ZPS izpostavlja, da predlog daje odboru vlogo odločanja o utemeljenosti odškodnine, s čimer mu prepušča elemente sojenja, kar bi lahko bilo ustavno sporno zaradi kršenja pravice do sodnega varstva. Opozarja še na nujnost ureditve kratkih rokov( od tri do šest mesecev) za vložitev kolektivne oziroma posamične tožbe.

ZPS še meni, da je pooblastilo vladi, da lahko poravnalno shemo določi do 60 odstotkov ugotovljene škode ali manj, preširoko in predstavlja izvirno urejanje vsebine, ki bi morala biti urejena že v zakonu. Opozarja, da predlog ne določa nič glede povračila zamudnih obresti, zato bi se lahko zgodilo, da poravnalna shema ne bo odvračala od vlaganja tožb, kar je osnovni namen.

Precej nejasnosti

Pravno mnenje še izpostavlja nekatere rešitve, ki odstopajo od že sprejetih sistemskih rešitev v splošnih zakonih. Tako tudi meni, da je določitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, pridruženega Banki Slovenije, premalo jasna. Prav tako naj ne bi bilo jasno, kaj mora Banka Slovenije dokazati v postopku obratnega dokaznega bremena.

Na ministrstvu za finance glede mnenja ZPS državnega zbora niso posebej zaskrbljeni.» Predloga zakona ne bomo umaknili iz parlamentarnega postopka. Na podlagi mnenja ZPS bomo skladno s standardno proceduro pripravili predlog amandmajev k predlogu zakona,« so odgovorili.

Problem bančnih razlastitev se vleče že več kot desetletje, ministrstvo pa predvideva, da bi lahko bili sodni postopki po tem zakonu končani v petih letih po njegovem sprejetju. Poslanci so zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank umaknili z izredne seje.

Pismo iz Strasbourga predramilo ekipo ministra Boštjančiča

Medij: N1-Forbes Avtorji: Andreja Lončar Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 27. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Vlada je pol leta po koncu javne obravnave sprejela novi zakon o sodnem varstvu razlaščencev v bančni sanaciji. Od te je minilo že deset let, rešitev pa pričakujejo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Decembra je minilo deset let od razlastitve delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je država reševala zabredle banke. Takrat je, spomnimo, več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.

Razlaščenci se od takrat borijo za odškodnino. Da bi morali imeti možnost pritožbe in zahtevka za odškodnino, pa je dvakrat potrdilo tudi sodišče. Najprej je ustavno sodišče jeseni 2016 državnemu zboru naložilo, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Septembra 2021 pa je kršitve ugotovilo še Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – šlo je za tako imenovano zadevo Pintar – in slovenski državi naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila. ESČP nam je v preteklosti že predlagalo poravnalno shemo.

Opomnik ESČP

Vlade so sicer poskušale sprejeti zakon o sodnem varstvu razlaščencev, a neuspešno. Februarja lani je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki je bil sprejet oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca. Od takrat aktualna vlada pripravlja novega.

Predlog je bil v javni razpravi poleti lani, a se potem ni zgodilo nič do prejšnjega tedna, ko je vlada predlog zakona potrdila na seji in ga poslala v odločanje parlamentu.

Na ministrstvu neuradno povedo, da so po javni razpravi pol leta presojali pripombe iz javne razprave in popravljali zakon, ki je s tehničnega vidika zelo zahteven. Po naših informacijah pa je bil razlog za nenaden premik tudi sporočilo iz Strasbourga. ESČP je namreč poizvedovala o tem, ali je vlada naredila kakšen korak naprej. To nam potrdi vir na finančnem ministrstvu: “ESČP je poslal dopis, ki se nanaša na več postopkov, v katerih pritožniki Sloveniji očitajo neučinkovito sodno varstvo.”

Za kaj gre? ESČP je pravnomočno odločilo v zadevi Pintar in Sloveniji naložilo odpravo kršitev konvencije o človekovih pravicah v delu, ki se nanaša na sodno varstvo. Zdaj pa ima ESČP vsaj še en odprt primer, zato je sodišče Slovenijo znova vprašalo, ali je kršitve odpravila. Če se izkaže, da jih ni, bo verjetno znova razsodilo v prid tožnika. Slovenija je sodišču obljubljala, da bo nov zakon sprejela do konca leta 2023, kar pa se ni zgodilo.

Vlada želi v Strasbourg poslati odgovor, v katerem bi navedla, da je Slovenija ravno sprejela zakon, zato na ministrstvu upajo, da bo ta sprejet v roku meseca ali dveh.

Oba zakona pišejo isti ljudje

Vir blizu razlaščencev, med katerimi vlada močno mnenje, da v državni upravi ni prave motivacije za ureditev problematike, opozori, da zakon o sodnem varstvu nastaja v direktoratu za finančni sistem, kjer je pred desetletjem nastajala tudi zakonodajna podlaga za samo sanaciji. Direktorat je takrat vodila Urška Cvelbar, vodi ga tudi danes. Cvelbar vodi tudi delovno skupino za pripravo zakonov.

Ljudje, ki so pred desetletjem pisali zakon, ki je kasneje padel na ustavnem sodišču, torej zdaj pišejo tudi zakon, s katerim te pomanjkljivosti odpravljamo.

Vir z ministrstva potrdi, a na pomislek, ali ne gre za konflikt interesa, odgovori, da se zakonodaja piše v delovnih skupinah in da o vsebini nikoli ne odloča samo ena oseba. Na koncu pa predlog vedno potrjujeta vlada in državni zbor, doda.

Po novem predlogu bi morebitne odškodnine izplačevala država iz proračuna. Država pa bi lahko nato znesek terjala od Banke Slovenije, če se izkaže, da je bilo oškodovanje razlaščencev posledica neskrbnega ravnanja.

 

Ministrstvo: Odškodnin za bančne razlaščence ne omejujemo

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 26. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Na finančnem ministrstvu mirijo, da bo sprejetje morebitne poravnalne sheme prostovoljno.

Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je pripravilo nov zakon, ki naj bi omogočil vlaganje tožb zoper Banko Slovenije.

Ministrstvo za finance se je danes odzvalo na očitke razlaščenih vlagateljev bank in njihovih zastopnikov, da je tudi novi zakon o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki ga je vlada prejšnji teden poslala v državni zbor, neustaven. Pojasnili so, da z novim zakonom odpravljajo neustavnost in da poskušajo zagotoviti tudi možnost poravnave.

Bančni razlaščenci tudi novemu zakonu očitajo neustavnost

Razlaščene imetnike podrejenih obveznic in delnic bank je v novem predlogu zakona najbolj vznemirila določba, ki predvideva oblikovanje skupine sedmih strokovnjakov, ki naj bi izdelala predhodno mnenje o oškodovanju. Presojali naj bi, ali so bili vlagatelji z odpisom teh obveznic in delnic na slabšem, kot če bi šle banke leta 2013 in 2014 v stečaj.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da bo taka skupina ustanovljena le, če bodo Banka Slovenije ali vlada ali reprezentativni predstavniki razlaščencev to predlagali. Če bo ta skupina nato ugotovila, da izrečeni ukrepi o razlastitvi niso bili utemeljeni in da so vlagatelji upravičeni do odškodnine, bo morala vlada pripraviti poravnalno shemo, v okviru katere bo mogoče dobiti 60 odstotkov ugotovljenega oškodovanja. Na ministrstvu mirijo, da gre za možnost poravnave, ki jo bodo vlagatelji lahko sprejeli ali ne.

Do mnenja čez slabo leto dni

Če se za poravnavo ne bodo odločili, bodo lahko vložili kolektivno tožbo oziroma posamično in bo nato postopke združevalo sodišče. »S poravnalno shemo smo hoteli omogočiti, da se to vprašanje čim prej reši in da se razbremeni sodišča,« dodajajo. Po optimističnem scenariju pričakujejo, da bi predhodno mnenje, če bo zanj interes, lahko dobili do začetka prihodnjega leta. Skupino strokovnjakov pa naj bi sestavljali predsednik sodišča, dva predstavnika vlade, predstavnik Banke Slovenije in trije zastopniki reprezentativnega združenja razlaščencev.

Zakon bo omogočil vlaganje tožb zoper Banko Slovenije, pri čemer bo država stranski udeleženec postopka. Odškodnino bo namreč po novem predlogu plačala država, ki pa bo lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če bi se izkazalo, da ta pri izreku ukrepov ni ravnala skrbno. Dokazno breme bo na Banki Slovenije. V novem zakonu ni več omejitev glede višine odškodnine. Ministrstvo v primeru 100-odstotnega poplačila odškodnine ocenjuje na 963 milijonov evrov in še 30 milijonov evrov obresti. Pri tem so upoštevali obrestno mero Evropske centralne banke, ker da je šlo pri izrednih ukrepih v okviru sanacije bank za javni interes.

Mali delničarji razočarani nad predlogom zakona, ki naj bi popravil krivico razlaščencem

Avtorji: La. Da. Datum: 23. februar 2024 ob 8.56 Tema: mali delničarji, obveznice Medij: MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Vlada je v četrtek potrdila nov zakon, s katerim naj bi bančnim razlaščencem zagotovili pravno varstvo, a zdi se, da bo tudi ta predlog zakona pristal na ustavnem sodišču. V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad predlogom zakona razočarani.

Medtem ko je izdaja državnih obveznic spodbuden signal za razvoj kapitalskega trga, vprašanje razlastitve imetnikov bančnih delnic in obveznic pred več kot desetimi leti še vedno ni rešeno. V Društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad vladnim predlogom novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.

Nov zakon namreč predvideva, da naj bi sedem neodvisnih strokovnjakov odgovorilo na vprašanje, ali bi nekdanji imetniki bančnih delnic in obveznic prejeli plačilo, če izredni ukrep razlastitve ne bi bil izrečen.

"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so mali delničarji zapisali v sporočilu za javnost.

Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.

"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus ter razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.

Omejitev izplačila odškodnine neskladna z ustavo?

Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.

Delničarjem Cinkarne Celje za leto 2022 3,20 evra dividende

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. februar 2024 

 

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize.

Skupščina Cinkarne Celje je danes potrdila nasprotni predlog Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki delničarjem namenja 3,20 evra dividende na delnico, so sporočili iz Društva Mali delničarji Slovenije. Gre za delitev bilančnega dobička za leto 2022, ki ga družba lani ni razdelila, da je lahko obdržala državno pomoč za omilitev energetske krize. Na podlagi predloga SDH bo Cinkarna Celje od bilančnega dobička za leto 2022 v višini 25,01 milijona evrov za dividende namenila dobrih 25 milijonov evrov oz. 3,20 evra bruto na delnico. Preostali del bilančnega dobička v znesku okoli 6000 evrov bo ostal nerazporejen.Dividende bo izplačala 23. februarja.

 

Skupščina Telekoma Slovenije potrdila 6,20 evra dividende za 2022

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 07. februar 2024 

Delničarji družbe Telekom Slovenije so danes na skupščini sprejeli predlog vodstva, da družba za dividende za leto 2022 nameni 40,29 milijona evrov oz. 6,20 evra bruto na delnico, ki bodo izplačane v dveh enakih delih. Gre za praktično ves bilančni dobiček leta 2022, ki ga lani niso delili, da ne bi bilo treba vrniti državne pomoči.

Delničarji družbe Telekom Slovenije so danes na skupščini sprejeli predlog vodstva, da družba za dividende za leto 2022 nameni 40,29 milijona evrov oz. 6,20 evra bruto na delnico, ki bodo izplačane v dveh enakih delih. Gre za praktično ves bilančni dobiček leta 2022, ki ga lani niso delili, da ne bi bilo treba vrniti državne pomoči. Preostanek bilančnega dobička v višini 1066 evrov, ki bo nastal zaradi zaokroževanja pri izplačilu dividend, se prenese v naslednje leto, je sklenila skupščina, na kateri je bilo prisotnega nekaj manj kot 79 odstotkov kapitala. Sklep o delitvi bilančnega dobička je bil sprejet z 99,98 odstotka prisotnih glasov.Dividende bodo izplačane v dveh delih, in sicer bo prvi del v višini 3,10 evra bruto na delnico izplačan 22. marca imetnikom delnic oz. drugim upravičencem, ki bodo v delniško knjigo vpisani na 21. marec. Drugi del v višini 3,10 evra bruto na delnico pa bo izplačan 23. avgusta, in sicer upravičencem, ki bodo v delniško knjigo vpisani na 22. avgust. Delničarji na skupščini junija lani na predlog vodstva niso sprejeli sklepa o delitvi bilančnega dobička. Razlog za predlog je bil koriščenje pomoči za blažitev visokih cen električne energije po zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize ki določa, da družbe niso upravičene do pomoči, če v letu 2023 ali za leto 2023 izplačujejo dobiček. Če bi družba izplačala dividende, bi morala državno pomoč vrniti. Po oceni iz gradiva za lansko skupščino bi to vračilo znašalo 3,8 milijona evrov

Predsednika Društva Mali delničarji Slovenije Rajka Stanković je zanimalo, ali je družba uredila "anomalije" pri poslovanju, ki jih je v januarja letos objavljenem revizijskem poročilu ugotovilo računsko sodišče, in poskrbela za to, da se ne bodo ponovile. Poslovanje Telekoma v obdobju od začetka leta 2019 do konca oktobra 2022 je bilo po ugotovitvah računskega sodišča delno učinkovito, in sicer zaradi nesmotrnosti pri prejemkih poslovodstva, direktorjev organizacijskih enot in poslovodij odvisnih družb, pri oglaševanju, sponzorstvu in donatorstvu ter upravljanju odvisnih družb. Med drugim je ugotovilo, da je vodstvo v primeru ene od odvisnih družb (po Stankovićevih besedah je šlo za družbo Ipko) s poslovodno osebo za isto delo sklenilo dve pogodbi, po katerih so obračunani prejemki presegali višino prejemkov predsednika uprave Telekoma.Sedanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Boštjan Košak je danes pojasnil, da so implementirali vsa priporočila, ki jih je podalo računsko sodišče, ki pa ukrepov ni zahtevalo. O podrobnostih implementacije bo lahko več povedal na naslednji skupščini, je dejal. "Vsekakor pa zelo cenimo delo računskega sodišča v tej zvezi in spoštujemo podana priporočila," je še dejal.

Delničar Darij Južna je dejal, da sta uprava in nadzorni svet izplačilo celotnega bilančnega dobička leta 2022 predlagala "z vsem znanjem in zavestjo", da družba takšne dividende lahko izplača. Kot razumljiv je ocenil predlog, da se dividenda izplača v dveh delih, saj da se s tem nagrajuje tiste delničarje, ki bodo v delniški knjigi ostali vse leto. Glede dividend za leto 2023 pa je dejal, da bosta morala uprava in nadzorni svet še enkrat presoditi, kakšne dividende lahko družba izplača.

 

Bančna sanacija - Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek , 15. december 2023 Stran: 3

Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Sanacija bank

Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščenci bi se najraje zunajsodno poravnali Le nekaj dni pred božičem leta 2013, natančneje 18. decembra, je Banka Slovenije v okviru sanacije bank izdala izredne odločbe, s katerimi je izbrisala delnice in podrejene obveznice NLB, NKBM, Abanke, Factor banke in Probanke, leto pozneje pa še v Banki Celje. Bančni vlagatelji so s tem izgubili za 960 milijonov evrov svojih naložb. Že takrat so na ustavnem sodišču začeli iskati pravico, a do danes niso dobili možnosti za začetek sodnih postopkov, a katerimi bi ugotavljali, ali je bila razlastitev upravičena ali ne.

 

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da sami ukrepi niso bili sporni, da pa razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic bank niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede odločb, ki jih izdala Banka Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca. Državnemu zboru je zato naložilo, da mora to vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti. A zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank je bil sprejel šele konec leta 2019, nato pa je ustavno sodišče marca leta 2020 zakon zamrznilo na pobudo Banke Slovenije, ki se ni strinjala, da bi bila plačnik morebitnih odškodnin, letos spomladi pa je ustavno sodišče ta zakon razveljavilo. Ministrstvo za finance je letos poleti v javno razpravo dalo nov predlog omenjenega zakona, a tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije z njim niso bili zadovoljni, zato so nanj dali številne pripombe. Prizadeti vlagatelji so mu očitali celo neustavnost. Na ministrstvu za finance zdaj pripravljajo končni predlog zakona za vlado.

 

Kršenje pravice do mirnega uživanja premoženja

 

A medtem ko več kot 100.000 razlaščenih vlagateljev čaka na omenjeni zakon, so se postopki v zvezi s sanacijo bank razčiščevali tudi na drugih ravneh. Računsko sodišče je leta 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 le delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Revizorji so sicer ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je šestim tožnikom leta 2021 dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo, saj je presodilo, da je bila razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank kršena pravica do mirnega uživanja premoženja.

 

Z bančnimi razlastitvami so se zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB ukvarjali tudi kriminalisti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi teh sumov v kriminalističnih preiskavah leta 2016 zasegel gradivo Banke Slovenije in leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo; po neuradnih informacijah proti guvernerju Boštjanu Jazbecu, Stanki Zadravec Caprirolo, Janezu Fabijanu in Tomažu Čemažarju. Nato je vmes poseglo Sodišče EU in ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije Banke Slovenije kršila nedotakljivost arhivov EU, a policija je letos spomladi tudi na podlagi omejene dokumentacije vložila novo ovadbo zoper zgoraj omenjene. Tožilstvo je še oktobra pojasnjevalo, da prejeto ovadbo analizira in ocenjuje, ali obstajajo pogoji za nadaljevanje kazenskega pregona ali pogoji za zavrženje ovadbe. Kako daleč so s tem, nam zdaj v treh dneh niso odgovorili.

 

Dokaz o nepravni državi

 

In kako na vso to desetletno sago gledajo oškodovani vlagatelji? »To pomeni, da Slovenija ni pravna država, če državljanom onemogoča, da bi sprožili sodne postopke,« pravi zastopnik oškodovanih vlagateljev Miha Kunič. Dodaja, da osnutek zakona, ki ga je poleti pripravilo ministrstvo za finance kaže, da ni ne interesa, da bi bilo zagotovilo učinkovito pravno sredstvo, ne politične volje za rešitev po zunajsodni poti. Eden od predstavnikov institucionalnih vlagateljev, ki so z bančnimi izbrisi izgubili največ, Aljoša Tomaž spomni, da je po prvi sanaciji bank trajalo kar 30 let, da je prišlo do poplačila in da je država plačala zelo veliko. Pravi, da čakajo na predlog zakona o sodnem varstvu. »Če bo zakon vseboval določilo o možni poravnavi, bomo tudi to proučili. Po sodni poti bo to seveda precej dražje,« dodaja.

 

Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.

Policija je proti nekdanjim vodilnim v Banki Slovenije vložila ovadbo.

Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič 

 

SDH ne bo odkupil deležev malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. december 2023 

Slovenski državni holding (SDH) ne bo izvedel odkupa delnic elektrodistribucijskih podjetij v lasti malih delničarjev. Za to je pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, izrazilo interes premajhno število delničarjev, SDH pa z nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev, so sporočili iz SDH.

Slovenski državni holding (SDH) ne bo izvedel odkupa delnic elektrodistribucijskih podjetij v lasti malih delničarjev. Za to je pod cenovnimi in drugimi pogoji, ki bi bili sprejemljivi za SDH, izrazilo interes premajhno število delničarjev, SDH pa z nakupi ne bi mogel doseči načrtovanih upravljavskih ciljev, so sporočili iz SDH. SDH je letos izvedel več upravljavskih dejanj v družbah Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska s ciljem preučitve možnosti lastniške in organizacijske optimizacije modela te dejavnosti. Država ima v teh družbah približno 80-odstotne deleže, ostalo so manjšinski delničarji.Za te družbe je pridobil neodvisne ocene vrednosti in 21. novembra objavil vabilo k oddaji nezavezujočih izkazov interesa za prodajo delnic teh družb.

Do roka, ki se je iztekel 5. decembra, se je nanj odzvalo več kot 350 manjšinskih delničarjev, a le majhno število je izrazilo interes za prodajo pod danimi pogoji. SDH se je pred tem srečal s predstavniki večjih manjšinskih delničarjev teh družb. Medtem ko naj bi ti po pisanju Dela za svoj delež pričakovali kupnino v višini od 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, je bil SDH po neuradnih informacijah pripravljen ponuditi 40 odstotkov te vrednosti. Država bi torej ponudila okoli 89 milijonov evrov, medtem ko mali delničarji pričakujejo od 156 milijonov do 168 milijonov evrov kupnine.

SDH bo v okviru upravljavskih aktivnosti v prihodnjem letu preučil in po presoji izvedel druge morebitne razpoložljive ukrepe za optimizacijo izvajanja dejavnosti gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije, so napovedali. Pred elektrodistribucijskimi podjetji so veliki investicijski izzivi, saj bodo milijardne naložbe v distribucijsko omrežje bistvenega pomena za zeleni energetski prehod. Soočajo se s kritikami, da s svojim dosedanjim poslovanjem tega investicijskega podviga ne bodo sposobne izvesti.

 

Mali delničarji bi prodali delnice elektrodistribucij, vprašanje je cena

Medij: N1 Forbes Slovenija Avtorji: Andreja Lončar Teme:  mali delničarji EDP Datum: sobota, 9. december 2023 Vir: TUKAJ

Mali delničarji naj bi bili svoj delež v elektrodistribucijah pripravljeni prodati državi po približno 70 do 75 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je daleč od neuradne ponudbe SDH.

Slovenski državni holding (SDH), ki je do torka zbiral ponudbe manjšinskih delničarjev elektrodistribucij za odkup delnic s proračunskim denarjem, še ne razkriva, kakšne so ponudbe delničarjev – torej, koliko bi jih delnice prodalo in po kakšni ceni.

“Trenutno poteka obravnava vseh prispelih ponudb, več informacij bomo lahko posredovali v začetku prihodnjega tedna,” so nam povedali v upravljavcu državnega premoženja, ki ga vodi Žiga Debeljak.

V Elektru Celje, Elektru Gorenjska, Elektru Ljubljana, Elektru Maribor in Elektru Primorska ima država po približno 80 odstotkov lastništva, preostalo pa imajo mali delničarji. Med temi je sicer tudi nekaj podjetij v delni ali večinski državni lasti ter Kapitalska družba.

Različna pričakovanja

“Nisem oddal ponudbe,” pa nam je dejal Borut Kuharič, ki ima prek podjetij Collis Plus in Hotel Mrak manjšinske deleže Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorska (več o tem, kdo so mali delničarji, spodaj).

Kuharič je dejal, da je na nedavnem sestanku z SDH ta povedal, da je pripravljen plačati okoli 40 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar je zanj nesprejemljivo.

Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva Mali delničarji Slovenije, (Društvo MDS), je na naše vprašanje o odzivu delničarjev na poziv SDH dejal, da se je po njihovi oceni večina vendarle odzvala. Kar nekaj delničarjev je ponudbo za SDH poslalo tudi društvu. Na vprašanje, po kakšni ceni so pripravljeni prodati, je dejal, da so bile ponudbe “med 70 in 75 odstotki knjigovodske vrednosti”.

Če to drži, se uresničuje napoved, da so pričakovanja malih delničarjev precej višja od zneska, ki ga je SDH neuradno pripravljen plačati; kot že omenjeno, gre za 40 odstotkov knjigovodske vrednosti.

Kako naprej?

V SDH nam včeraj niso odgovorili na vprašanje, kako bo postopek tekel od tu naprej. A pričakovati je, da bosta obe strani še poskušali zbližati poziciji.

Za izplačilo po 75 odstotkov knjigovodske vrednosti bi morala država dati 185 milijonov evrov, kolikor je vlada po navedbah v proračunskih dokumentih tudi rezervirala v tako imenovani bilanci B.

Še en pomembni pogoj SDH je, da bo odkup izveden le, če bo država s tem dosegla 90-odstotno lastništvo v posamezni elektroenergetski družbi, kar bi potem omogočalo iztis preostalih malih delničarjev. Če ni zadostnega interesa, torej delnic ne bo kupoval.

Več sto delničarjev, največji je Igor Lah

Distribucijska podjetja imajo po več deset malih delničarjev. Največji med njimi, ki bi z iztisom tudi največ pridobili, so praviloma investicijski skladi in finančni vlagatelji.

V Elektru Ljubljana so največji mali delničarji Generali (3,92 odstotka), Triglav vzajemni skladi (2,72 odstotka), ciprska Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha (1,65 odstotka) in KD Group (1,47 odstotka). 

V Elektru Maribor so največji mali delničarji Pivovarna Laško Union (5,77 odstotka), Kalantia Limited (3,29 odstotka) ter Collis Plus v lasti finančnika Boruta in Neve Kuharič.

V Elektru Celje je največja spet Lahova Kalantia Limited (3,74 odstotka), sledi fiduciarni račun investicijske družbe Intercapital Securities (1,69 odstotka), nato Kuharičev Collis Plus (1,65 odstotka).

V Elektru Gorenjska so največji škofjeloško gradbeno podjetje Bau 1 v lasti Katje Demšar (1,93 odstotka), Pivovarna Laško Union (1,57 odstotka) in Kalantia Limited (1,33 odstotka).

V Elektru Primorska pa Hotel Mrak Boruta Kuhariča (2,5 odstotka), Kalantia Limited (1,28 odstotka) in medijska družba Dnevnik (0,85 odstotka).

 

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.