Mediji o malih delničarjih

Skupina Telekom Slovenije v devetih mesecih s tretjino višjim dobičkom

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 04. november 2021 Vir: TUKAJ

Skupina Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih letos ustvarila 486,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček skupine se je zvišal za 31 odstotkov na 35,9 milijona evrov, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa bi bil dobiček višji za 36 odstotkov, so danes sporočili iz družbe.

Dobiček iz poslovanja skupine Telekom je v devetmesečju dosegel 47,5 milijona evrov oz. 18 odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, ob upoštevanju enkratnih dogodkov v lanskem letu pa bi bil ta za 39 odstotkov višji.

Dobiček iz poslovanja pred obrestmi, amortizacijo in davki (EBITDA) je na ravni skupine dosegel 174 milijonov evrov, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej (ob upoštevanju enkratnih dogodkov v 2020 pa devet odstotkov več). EBITDA marža na ravni skupine predstavlja 35,7-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Prihodki od prodaje matične družbe so se medtem v prvih devetih mesecih letos znižali za odstotek na 435,5 milijona evrov, dobiček iz poslovanja je bil za osem odstotkov nižji in je znašal slabih 34 milijonov evrov, EBITDA pa je ostal na enaki ravni kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je okrepil za 27 odstotkov na 35,8 milijona evrov.

»Skupina Telekom Slovenije je še naprej finančno stabilna, ob tem pa glede na razmere na trgu svoje poslovne aktivnosti prilagaja spremenjenim okoliščinam ter skrbno spremlja in ocenjuje tveganja na področju dobavnih verig, kreditnega tveganja, delovanja sistemov in dobičkonosnosti posameznih storitev ter sprejema ustrezne ukrepe,« je v sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisala uprava Telekoma Slovenije s Cvetkom Sršenom na čelu.

Z devetmesečnim poslovanjem se je v sredo seznanil nadzorni svet Telekoma Slovenije, ki je podal tudi soglasje k imenovanju Tomaža Seljaka za glavnega izvršnega direktorja družbe IPKO Telecommunications, in sicer za mandatno obdobje dveh let, ki začne teči danes.

 

Pretresi v državni energetiki: se lahko stolček zatrese tudi Robertu Golobu?

Medij: N1  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Elektro Ljubljana, GEN-I, GEN Datum: Sreda, 03. november 2021 VIR: Tukaj

Nadzorniki Elektra Ljubljane so se danes popoldne sestali na seji. Predsednika uprave Andreja Ribiča niso razrešili, bo pa nova seja nadzornega sveta v kratkem, so nam povedali v Elektru Ljubljana. Za zdaj ni jasno, ali mu bodo novi nadzorniki vendarle pustili dokončati mandat, ki se mu izteče marca. Teden dni pred skupščino Gen-I prav tako ostaja odprto vprašanje, ali lahko še nerazčiščena zgodba o domnevnem prikrivanju začetka prodaje lastniškega deleža Gen-I zamaje tudi stolček Roberta Goloba.

Kadrovske in lastniške spremembe tresejo državno energetiko, oziroma predvsem njen posavski steber: podjetja okrog trgovca z električno energijo Gen-I, ki letno ustvari 2,2 milijarde evrov prihodkov in skupaj s pridruženo Elektro energijo z elektriko oskrbuje 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Na prepihu dobra tretjina lastništva

V SDH, ki ga vodi Janez Žlak, so lani decembra zapisali, da gre skupina Gen v “korporativno občutljivo obdobje, zaradi mogočih lastniških prestrukturiranj znotraj skupine in novih prevzemov”.

Gen-I je imela namreč v strateškem načrtu za letošnje leto prodajo 50-odstotnega deleža v Gen-EL, prek katerega je 25-odstotna lastnica same sebe (kot izhaja iz spodnje grafike, je največja lastnica Gen energija z 62,5 odstotka, dodatnih 12,5 odstotka Gen-I je v lasti Elektra Ljubljane).

Prav tako je bila konec lanskega leta nejasna usoda 25-odstotnega lastniškega deleža Elektra Ljubljana v Gen-EL (ki pomeni 12,5 odstotka Gen-I). Ljubljanski distributer je imel v družbeniški pogodbi zapisano, da lahko Gen energija do sredine letošnjega leta odkupi njegov delež v Gen-EL (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH.

Foto : N1/Uroš Kokol

Dve potencialno sporni pogodbi

Skoraj leto dni kasneje je lastniška struktura še enaka. Glavno besedo v podjetju ima torej Gen Energija, ki jo vodi Martin Novšak in je v celoti v državni lasti. Novšak pa za najpomembnejše odločitve potrebuje soglasje Elektra Ljubljane, ki ga vodi Andrej Ribič, in Gen-I, ki ga vodi Robert Golob.

Čeprav se lastništvo ni spremenilo, pa zdaj že drugič letos v javnost curljajo novice o napetostih med lastniki Gen-I in upravljavci državnega premoženja. Verjetno ni nepomembno, da tokrat na dan prihajajo tik pred skupščino Gen-I, ki bo prihodnji teden in na kateri bo uprava z Golobom na čelu iskala nov mandat.

Za kaj gre? Televizija Planet TV je prejšnji teden poročala, da sta upravi Gen-I in Elektro Ljubljana maja letos sklenili medsebojno pogodbo za skupno prodajo 75 odstotkov Gen-EL, ki je polovična lastnica Gen-I (prodajajo torej 37,5 odstotka lastništva). Avgusta pa sta podjetji sklenili še pogodbo s svetovalno hišo KPMG.

Ta v prvi fazi, ki naj bi potekala do 12. novembra, predvideva iskanje potencialnih kupcev. Za to fazo bo Gen-I KPMG plačala 60 tisoč evrov, Elektro Ljubljana pa 30 tisoč evrov, so nam povedali v podjetjih.

Ko bo konec prve faze, lahko podjetji pogodbo s KPMG prekineta ali pa odobrita prehod v drugo fazo dogovora, ki predvideva prodajo samih deležev. Za to bi svetovalna hiša dobila med 300 tisoč in 420 tisoč evrov provizije.

Gen-I: Gre za konstrukt

Problem je, da naj bi upravi vse to storili, brez da bi njuni nadzorniki (Gen energija kot največja družbenica Gen-I ter nadzorniki Elektra Ljubljane, ki jih imenuje vlada), upravljavec državnega premoženja SDH, ministrstvo za infrastrukturo Jerneja Vrtovca vedeli za to.

V Gen-I so medijske objave označili za neresnične in celo zgodbo za konstrukt. Pravijo, da so posamezne faze postopkov nameravane prodaje deleža “večkrat predstavili ključnim odločevalcem”, to je družbenikom in njihovim organom. “Tudi v Poslovnem načrtu za leto 2022, ki smo ga posredovali upravi GEN energije in SDH v začetku septembra letos, je prodaja te naložbe jasno in natančno opredeljena. Po našem vedenju uprava SDH na to temo ni imela nobenih zadržkov niti vprašanj.”

In dodajajo, da sami deleža ne bi mogli prodati: “Uprava za prodajo deleža potrebuje potrditev in soglasje ostalih družbenikov Gen-EL, soglasje skupščine Gen-I, soglasje nadzornega sveta Gen energije ter uprave SDH. Vse to potrjuje, da brez soglasja države, lastniške strukture Gen-I ni mogoče privatizirati in so pretekle objave nekateri medijev neresnične.”

Testiranje trga ali kaj več?

Dulux: Jubu bosta omogočena avtonomnost in samostojna rast

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 29. oktober 2021 

Slovenskemu proizvajalcu barv Jub bosta pod okriljem skupine DuluxGroup omogočena avtonomnost in samostojna rast, hkrati pa bodo novi lastniki v Jubu ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene ter naprej razvijali njegove priznane znamke, so sporočili iz Duluxa. DuluxGroup bo za 99,8-odstotni delež v Jubu odštel 194,5 milijona evrov.

Avstralska družba DuluxGroup, ki sodi pod okrilje skupine Nippon Paint Group, je zavezujočo pogodbo o nakupu poslovnega deleža skupine Jub podpisala v četrtek. Kot so sporočili iz družbe, je podpis pogodbe rezultat konstruktivnih pogajanj med predsednikom uprave družbe Jub Sašom Kokaljem in predstavniki skupine DuluxGroup tekom formalnega postopka prodaje skupine Jub.

V DuluxGroup so ob tem poudarili, da je zaključek transakcije odvisen od sprejetja uradnih sklepov s strani lastnikov in odobritve ustreznih regulatorjev. V skupini Nippon Paint pa ocenjujejo, da bo prenos delnic zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, je razvidno iz objave na spletni strani skupine Nippon Paint Holding.

"Pod okriljem skupine DuluxGroup bosta Jubu omogočena avtonomnost in samostojna rast, hkrati pa bo izkoriščal prednosti dostopa do svetovnega trga, tehnologij, zmogljivosti in obsežnih kapitalskih virov skupine Nippon Paint Group," so zagotovili.

Po nakupu bodo ohranili obstoječe vodstvo in zaposlene v skupini Jub, ki bodo vodili nadaljnjo rast podjetja. Obenem bodo ohranili in naprej razvijali priznane Jubove blagovne znamke.

Jub bo znotraj skupine DuluxGroup postal center za srednjo in vzhodno Evropo za dekorativne barve, premaze in fasadne sisteme ter platforma skupine DuluxGroup za nadaljnjo širitev v povezane kategorije izdelkov.

Kot so izpostavili kupci, bo lahko Jub s pomočjo DuluxGroup okrepil upravljanje maloprodajnih kanalov in distribucijsko mrežo za poslovne kupce. Prav tako bo lahko prek svoje distribucijske mreže nudil izdelke in blagovne znamke skupin DuluxGroup in Nippon Paint Group v kategorijah izven segmenta dekorativnih barv.

"Skupina Jub bo s svojo impresivno inovacijsko zmogljivostjo postala dragocen del globalne raziskovalno-razvojne skupnosti Nippon Paint Group, ki šteje 3000 članov, v kateri si partnerska podjetja delijo tehnično strokovno znanje in spoznanja, hkrati pa ohranjajo popolno avtonomijo pri raziskavah in razvoju," so zapisali.

Japonska multinacionalka Nippon Paint Group je četrti največji proizvajalec barv na svetu in največji v Aziji. Avstralsko skupino DuluxGroup je prevzela leta 2019. DuluxGroup je znotraj azijske multinacionalke odgovoren za širitev skupine na evropske in druge zahodne trge dekorativnih barv. Nippon Paint Group je pred kratkim dosegel dogovor o nakupu vodilnega francoskega podjetja v segmentu dekorativnih barv Cromology, s čimer si je zagotovil pomembno platformo za rast v zahodni Evropi, so sporočili.

"Verjamemo, da bo Jub s podporo četrtega največjega proizvajalca barv na svetu še naprej gradil svoj vodilni položaj na regionalnem trgu ter krepil svojo inovativnost, portfelj izdelkov in geografski doseg. Po objavi dogovora skupine DuluxGroup za nakup družbe Cromology, vodilnega podjetja za premaze v Franciji, Španiji, Italiji, na Portugalskem in v Maroku prejšnji teden, lahko tudi Jub igra pomembno vlogo pri prihodnji širitvi naše prisotnosti na zahodnoevropskih trgih," je prepričan predsednik in glavni izvršni direktor skupine DuluxGroup Patrick Houlihah.

Skupina Jub je ob koncu leta 2020 zaposlovala 775 ljudi. Lani je realizirala za 115,3 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za dva milijona evrov oziroma 1,8 odstotka več kot v letu 2019. Čisti dobiček skupine je lani znašal dobrih 10,75 milijona evrov, leto prej pa 6,5 milijona evrov, je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa.

Skupina je bila v preteklem letu sestavljena iz obvladujoče družbe Jub kemična industrija in 13 odvisnih družb. Imela je pet lastnih in 10 "uslužnostnih" proizvodnih lokacij, od koder je prodajala na 40 trgov v Evropi in svetu.

 

V Intereuropi se sinergije še ne vidijo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, Intereuropa  Datum: Četrtek, 28. oktober 2021  Stran: 10

Medtem ko mariborska Pošta Slovenije krepi kapitalski in upravljalski vpliv v koprski Intereuropi, je med zaposlenimi v Kopru znova završalo zaradi načrtovanih novih prezaposlitev delavcev iz Intereurope na Pošto Slovenija.

Združevanje koprske Intereurope in Pošte Slovenije bi lahko označili za enega večjih domačih poslovnih projektov zadnjih let. Začelo se je pred dvema letoma, ko je Pošta postala lastnica dobrih 70 odstotkov Intereurope, zatem pa svoj delež stalno povečevala, danes je že 86,45-odstoten. Ob tem Intereurope ne obvladuje le kapitalsko, temveč tudi upravljalsko; v nadzornem svetu Intereurope bodo kmalu sedeli štirje predstavniki mariborske Pošte z začasnim generalnim direktorjem Pošte in članom SDS Tomažem Kokotom na čelu.

Medtem ko Pošta povečuje svoj delež v logistu, pa njegovi zaposleni nasprotujejo projektu združevanja skupnih služb, kot si ga je zamislila uprava Pošte pod Kokotovo taktirko. Menijo namreč, da iskanje sinergij ne prinaša pričakovanih učinkov, dvomijo tudi o finančnih prihrankih iz načrtovanih sinergij.

Delavci Intereurope: Strah nas je, da se bomo (znova) potopili

Med zaposlenimi v Intereuropi je znova završalo te dni zaradi načrtovanih novih prenosov oziroma prezaposlitev zaposlenih iz Kopra na Pošto Slovenije. Spomnimo: združevanja skupnih služb Pošte in Intereurope so se v Mariboru lotili lani. V prvem valu so na Pošto prezaposlili 16 delavcev Intereurope s področij nepremičnin, nabave in IT, toda ti še danes opravljajo enako delo kot doslej, v istih prostorih in z isto opremo, zamenjali so le delodajalca, opozarjajo v svetu delavcev in sindikatu Intereurope. Zdaj naj bi sledil še drugi val, v katerem naj bi prezaposlili od 15 do 18 delavcev iz skupnih služb, predvsem iz kadrovske, pravne službe in kontrolinga.

Ostra sta tako sindikat kot svet delavcev. »Storitve, ki so bile prenesene z Intereurope na Pošto, potrebujemo in ne vemo, kakšne so finančne koristi prezaposlitev, saj zaposleni še vedno opravljajo storitve za Intereuropo, čeprav je njihov novi delodajalec Pošta. V svetu delavcev ne nasprotujemo iskanju sinergij, toda razumeli bi, če bi te iskali na področjih, kjer smo močni tako eni kot drugi, denimo v logistični operativi in pri skupnem nastopu na trgu. Intereuropa je šla skozi težke čase, komaj smo splavali iz rdečih številk in strah nas je, da se bomo potopili. Naša organizacija je zelo vitka in bojimo se, da bomo zaradi prezaposlitev izgubili zaposlene, kar se nam zdi škoda,« je poudarila Tjaša Benčina, predsednica sveta delavcev v Intereuropi.

Enako poudarjajo v sindikatu Intereurope ŠAK KS 90, ki ga vodi Aleksander Vinkler. »Doslej je bilo iz Intereurope na Pošto prezaposlenih 16 delavcev, koliko jih bo v drugi fazi, ne vemo. V sindikatu ne vidimo sinergij in se tudi ne strinjamo z novimi načrtovanimi prenosi služb in posledično zaposlenih iz Intereurope na Pošto, saj jih potrebujemo v Kopru za učinkovito poslovanje,« je poudaril Vinkler.

Madžari in zlata delnica Intereurope v Luki Koper

Pomemben del iskanja sinergij med Pošto in Intereuropo bo tudi upravljanje nepremičnin. Kot smo v Dnevniku že poročali, Pošta išče partnerja za dolgoročni najem neorenesančne palače v Čopovi ulici v Ljubljani, za katero se zanima več trgovcev, tudi podjetje Inditex, pod katerega okrilje sodi globalna znamka hitre mode Zara. Po naših informacijah se potencialni najemniki že pripravljajo na skrbni pregled poštne palače, kar kaže na to, da je zanimanje za nepremičnino na prestižni lokaciji v prestolnici veliko. Če bi do realizacije posla prišlo, bi del zaposlenih iz Čopove preselili v stavbo Intereurope na Letališki cesti v Ljubljani, medtem ko bi poštne poslovalnice ostale.

Veliko zanimanje pa po naših informacijah velja tudi za zemljišča Intereurope doma in po državah nekdanje Jugoslavije. Med njimi so tudi zemljišča znotraj Luke Koper, ki si jih želijo še pred volitvami zagotoviti Madžari. Intereuropa je eno redkih, če ne edino domače podjetje, ki ima znotraj ekonomske cone Luke Koper svoja zemljišča, in sicer avtomobilski terminal, ki obsega en hektar, in tri skladišča v skupni izmeri 24.000 kvadratnih metrov. V neposredni bližini luke pa ima še avtomobilski terminal v skupni izmeri 46.000 kvadratnih metrov. Ta ni del območja Luke Koper, a ga zajema njen prostorski načrt. Če bi Intereuropa prodala svoja zemljišča Luki Koper, bi s tem nastala enovita ekonomska cona, ki je za državo strateškega pomena, pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan.

Zemljišča Intereurope v luki bi torej lahko označili za zlato delnico največjega domačega logista. Po naših informacijah so med zdaj že nekdanjo upravo Luke Koper in Pošto Slovenije že potekali pogovori o tem, ali bi Intereuropa prodala svoja zemljišča znotraj ekonomske cone, vprašanje pa je, ali bo to strategijo zasledovala tudi nova uprava Luke Koper. To bo odvisno tudi od njenega nadzornega sveta, ki ga vodi osebni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. V Intereuropi naj bi bili za prodajo zainteresirani le ob pogoju, da pridobijo dovoljenje za nadaljnji razvoj zemljišč, ki jih imajo v neposredni bližini Luke Koper.

Na kratko iz gospodarstva

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14. oktober 2021 

STA povzema javne objave nekaterih podjetij in druge informacije iz poslovnega okolja.

 

 

Bonitetna agencija AM Best je Zavarovalnici Triglav in Pozavarovalnici Triglav Re ob rednem letnem pregledu ponovno potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično) in dolgoročno bonitetno oceno kreditne sposobnosti a. Oceni imata stabilno srednjeročno napoved, ki je odraz pričakovanj agencije, da Triglav srednjeročno dosega dobre poslovne rezultate in ohranja zelo trden finančni položaj ter vodilno tržno vlogo v Sloveniji in širši regiji, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav.

 

Bonitetna agencija AM Best je Savi Re ob rednem letnem pregledu potrdila bonitetno oceno finančne moči A (odlično) in dolgoročno kreditno bonitetno oceno a. Obe oceni imata stabilno srednjeročno napoved. Finančni položaj je ocenjen kot zelo močan, poslovanje kot močno, vpliv profila poslovanja na bonitetno oceno kot nevtralen, sistem upravljanja tveganj pa kot primeren glede na sestavo skupine, so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Save Re. Na trgu obveznic Ljubljanske borze se bo 18. oktobra začelo trgovati s trimesečnimi zakladnimi menicami z oznako TZ193, ki jih je država v skupni nominalni vrednosti 151 milijonov evrov prodala na avkciji 12. oktobra, je objavila Ljubljanska borza.

 

Sklad obrtnikov in podjetnikov je danes objavil razpis za predsednika in člana uprave.

 

Kandidati morajo meti med drugim visokošolsko izobrazbo ter pet let delovnih izkušenj na področju finančnega poslovanja ali zavarovalništva. Skupščina sklada bo predsednika in člana uprave imenovala za petletni mandat. Prijave zbirajo 15 dni ob objave razpisa, torej do 29. oktobra. Predsednik uprave sklada je trenutno Bojan Jean, član uprave pa Božidar Marot.

 

Tožniki o odločitvi ESČP: velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi

Medij: 24ur POP TV Avtorji: Ana Kralj, STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 14. septembra 2021 Vir: TUKAJ

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi, je ocenil odvetnik ene od tožnic v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji Miha Kunič. Da je takšno odločitev pričakoval, je dejal odvetnik Aleš Kaluža.

"Iz sodbe izhaja, da je bilo preko 120.000 ljudem poseženo v lastninsko pravico, tako da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od leta 2013 do leta 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma za vsebinsko presojo izrednih ukrepov Banke Slovenije," je za STA dejal Kunič.

Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo leta 2013 poseženo v lastninsko pravico. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnove postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskega ustavnega sodišča, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po oceni Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva.

"To so zelo resne posledice," je ocenil Kunič. To namreč pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

"Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev," pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je menil.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za časnik dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

Kot so danes povedali na ustavnem sodišču, Sodišče EU svoje sodbe še ni sprejelo. "Kdaj jo bo, zaenkrat ni mogoče napovedati. Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

Društvo Mali delničarji Slovenije navdušeno nad sodbo

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

"Z navdušenjem smo se seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.  Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov", so zapisali v sporočilu za javnost. 

 Dodali so, da je ta pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub dejstvu, "da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal 'argumentov', s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi bila brez izbrisa kršena pravila EU o državnih pomočeh ter da so imeli razlaščenci na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu. Vsi ti 'argumenti' Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali."

Ministrstvo za finance: O upravičenosti do morebitne povrnitve škode iz bančne sanacije slovenska sodišča

ESČP je v danes objavljeni sodbi glede bančne sanacije po navedbah ministrstva z finance pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli. Kot so ob tem spomnili, je izvrševanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

SAB: Odločitev ESČP je pričakovana

Za stranko SAB je razsodba Evropskega sodišča o človekovih pravicah, da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si želijo čimprejšnjega epiloga.

"Odločitev ESČP je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo," so zapisali v SAB.

V stranki so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. "Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo," pravijo v SAB.

Spomnimo

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji v letih 2013 in 2014 je bil kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je v pisni sodbi, objavljeni danes, zapisalo ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Sodišče je navedlo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti zagotovljen, kakor hitro je to mogoče.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Postopek pred sodiščem je sprožila sedmerica vlagateljev.

 

Društvo MDS za takojšno razpravo o rešitvi spora o bančni sanaciji

Medij: STA  Avtorji: STA Teme: izbrisi v slovenskih bankah, delničarji, obvezničarji Datum: Torek, 14. september 2021 Vir: TUKAJ 

Ljubljana, 14. septembra (STA) - Sodba ESČP po mnenju Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) predstavlja veliko zmago za bančne razlaščence. "Sodišče je pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja," so zapisali in odgovorne pozvali k takojšnji in argumentirani razpravi na podlagi njihovih predlogov.

"Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov," so povzeli v Društvu MDS.

Kot so pojasnili, je njihova pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub temu, da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal argumentov, s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči.

Po njihovih povzetkih je država navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi brez izbrisa prišlo do kršitev pravil EU o državnih pomočeh ter da so razlaščenci imeli na voljo postopek po 350.a členu zakona o bančništvu.

"Vsi ti argumenti Republike Slovenije so se ob tehtanju na ESČP razblinili. To sodišče je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali," so poudarili.

Društvo MDS je za zgodbo o bančni sanaciji večkrat predlagajo izvensodno poravnavo ali ustanovitev poravnalne sheme.

Slovenija v bančnih izbrisih kršila pravico do lastnine

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisi v slovenskih bankah Datum: Torek , 14. september 2021 Vir: TUKAJ

 

Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.

 

Razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank je bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Šestim tožnikom je dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo.

ESČP je odločilo v primeru sedmih slovenskih tožnikov proti državi. Tožniki so se nanj obrnili, ker so v sanaciji bank po odločitvi bančnega regulatorja leta 2013 in 2014 z izbrisom ostali brez naložbe v delnice ali obveznice bank, glede tega pa niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva za izpodbijanje takšne odločitve.

 

Sodišče iz Strasbourga je v zadevi, kjer je združilo tožbe sedmih tožnikov, presodilo, da je bila tožba utemeljena in da je naša država kršila pravico do mirnega uživanja lastnine, ki ne sme biti kršena, razen če gre za javni interes. Zato mora država tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov.

ESČP je tudi ugotovilo, da kršitve zadevajo na tisoče nekdanjih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, zato je ključno, da jim država čim prej brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve Banke Slovenije o razlastitvi. Opozorili so, da je ustavno sodišče leta 2016  zagotovitev tega sredstva zahtevalo v šestih mesecih, a oškodovani vlagatelji še vedno nimajo ne možnosti izpodbijanja odločitev ne vlaganja odškodninskih tožb.

»Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,« je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. »Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,« je dodal.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki meni, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

 

 »Ta odločitev je huda zaušnica državi,« je ocenil zastopnik ene od tožnic Miha Kunič. Dodal je, da več od tega ne bi mogel pričakovati, saj je sodišče potrdilo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico, da podrejene obveznice in delnice bank nimajo avtomatično vrednosti nič, ampak je treba to dokazati na sodišču in še, da niso imeli možnosti izpodbijanja odločbe Banke Slovenije. Če država v mesecu dni ne bo zagotovila pravnega sredstva, bo Kunič predlagal obnovo postopkov pred upravnim sodiščem, ki je doslej te postopke zavračalo.

 

Prek 100.000 oškodovancev

Omenjeni ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic ali delnic šestih saniranih bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Država je sicer sprejela zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki naj bi omogočil vlaganje odškodninskih tožb, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo, pred odločitvijo o skladnosti z ustavo pa je za presojo zaprosilo Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki svojih odgovorov še ni dalo.

V Banki Slovenije ocenjujejo sprejeto odločitev kot pričakovano: »Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.« Dodali so, da so v ta namen smo pred časom angažirali skupino pravnih strokovnjakov, na podlagi njihovih rešitev pa zdaj pripravljajo izhodišča predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje.
 

Mali delničarji navdušeni

V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad današnjo sodbo ESČP navdušeni. »Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja,« menijo.

Opozorili so, da je ESČP zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.

 

Telekomova prodaja ob polletju na ravni lanske

Medij: Finance  Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  Telekom Slovenije, mali delničarji Datum: Petek, 30. julij 2021 VIR: Tukaj

Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju tega leta ustvarila 317,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je dober odstotek manj kot v istem lanskem obdobju. V skupini spet poudarjajo, da na prihodke še vedno vplivajo predvsem manjši prihodki iz gostovanja uporabnikov v omrežjih tujih operaterjev in gostovanja tujih uporabnikov v njihovem mobilnem omrežju, manjši pa so tudi prihodki IT-licenc.

Polletno poročilo kaže tudi, da Telekomu še vedno bežijo uporabniki, in to v vseh segmentih.

Tudi dobiček iz poslovanja (EBIT) je v prvem polletju primerljiv z lanskim ob tem času, znašal je 29,3 milijona evrov. Kosmati denarni tok (EBITDA) je v polletju znašal 113,7 milijona evrov, kar je za odstotek več kot v primerljivem lanskem obdobju, EBITDA marža pa na ravni skupine pomeni 35,8-odstotni delež v prihodkih od prodaje.

Čistega dobička skupine je bilo za 21,3 milijona evrov, kar je 44 odstotkov ali 6,5 milijona evrov več kot v istem obdobju lani.

Neprodano TSmedio bo vodil Rajko Gerič

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je dal tudi soglasje za imenovanje Rajka Geriča za direktorja TSmedie, medijske družbe, ki med drugim upravlja portal Siol. TSmedio so, spomnimo, v Telekomu prodajali, a kljub več ponudbam, najvišjo, za šest milijonov evrov, je dala United Group Dragana Šolaka, posla niso sklenili. V Telekomu zdaj pravijo, da vidijo nove sinergije s TSmedio.

Boj za milijone evrov v Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

 

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

 

Lastniška struktura GEL . El d.o.o.

delež v %

Elektro Ljubljana d.d.

25,00%

Gen I d.o.o.

25,00%

Gen energija d.o.o.

50,00%

 

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

 

 

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

 

 

 

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.