Istrabenz

4. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (24 ur Ljubljane) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 05. dec.. 2016 Stran: 5

Bralka ima hčer, ki živi v eni izmed držav, kjer ni slovenskega veleposlaništva. Za urejanje njenega premoženja je imela hčerino pooblastilo, ki pa ga v KDD ne najdejo več. Zadnje obvestilo KDD o stanju na registrskem računu je prejela leta 2012. Ker se hči v Slovenijo ne bo vrnila pred poletjem prihodnje leto, jo zanima, kako naj delnice prenese z registrskega na trgovalni račun. 

V takšnih primerih pri MDS svetujejo, naj bodisi hči bodisi njena mama pri slovenskih bankah preveri, ali imajo možnost posredovanja v državi, kjer hči živi. Če ima slovenska banka s partnersko banko ciljne države sklenjeno pogodbo o sodelovanju, bi lahko hči dokumentacijo uredila na sedežu tiste banke. V zvezi z odpiranjem računa pri članu in za to potrebnimi dokumenti ter za morebitno odpiranje računa prek pooblaščenca v KDD svetujejo, da se bralka z vprašanji obrne na izbrano banko ali borzno hišo, članico KDD. Posvetuje naj se tudi o tem, katere podatke, potrebne za odpiranje računa, mora pooblastilo vsebovati. KDD je pošiljala izpise stanja tistim imetnikom, ki so imeli vrednostne papirje na registrskem računu, ki se vodi pri KDD. Če izpisa stanja imetnik ni prejel, to pomeni, da ima bodisi vrednostne papirje že na trgovalnem računu, odprtem pri članu KDD, ah - pa vrednostnih papirjev nima. Da bi se imetnik prepričal, ali ima vrednostne papirje, in če jih ima, kje ima odprt račun, lahko zaprosi KDD za izpis stanja na spletnem naslovu: http://www.kdd.si/imetniki/poslovanje_z_vp/izpis_stanja_na_racunu. 

Bralka je skupaj z nečakinjo podedovala polovico certifikatov, ki so bili v lasti njene pokojne mame. Od KDD ni prejela nobenega obvestila. Kaj naj stori? 

3. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 28. nov.. 2016 Stran: 6

Bralka je lastnica 11 delnic z oznako ITBG, redne delnice, izdajatelj Istrabenz in 20 delnic z oznako KSFR, redne delnice, izdajatelj KS Naložbe. Gre za delnice, kijih še ima na izpisu stanja KDD na dan 5. 9. 2016. Informacij o delnicah pri izdajatelju ni dobila. V borzni hiši pa so ji svetovali, naj delnice prenese na račun za opustitev. Kaj naj stori? 

Delnica Istrabenza (ITBG) je, kot pravijo na Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS), teoretično vredna 0,025 evra, delnica KSFR pa na borzi kotira po 0,50 evra. Skupna vrednost obeh delnic torej znaša dobrih 12 evrov, kar v nobenem primeru ne bi pokrilo stroškov prodaje teh delnic. Zato je opustitev delnic najbolj smiselna rešitev in tudi edina, ki je brezplačna, če opustitev uredi na sedežu KDD v Ljubljani. 

Hči bralke Dnevnika je med drugim lastnica 4 delnic z oznako ALBG. Gre za redne delnice družbe Alpinum. Zanima jo, katera rešitev je najboljša?

Strokovnjaki MDS odgovarjajo, da je odločitev v zvezi z omenjenimi delnicami nekoliko problematična. Na eni strani družba ne deli dividend in z vidika poslovanja ne ustvarja visoke dodane vrednosti. Lani je namreč družba ustvarila manj kot 100.000 evrov prihodkov. Na drugi strani je knjigovodska vrednost delnice izredno visoka, saj na dan 3L 12. 2015 znaša 92,32 evra. To pomeni, da bi teoretično lahko bil sodni depozit za te delnice plačljiv. V MDS zato težko svetujejo, kaj storiti v tem konkretnem primeru, saj ne poznajo možnosti prodaje teh delnic. Na KDD pa odgovarjajo, da konkretnih predlogov, kaj naj imetnik stori z delnicami, ne morejo dati, saj bi pri tem šlo za investicijsko svetovanje, to pa lahko izvajajo le borzne hiše in banke. 

Bralec sprašuje: Če ostanejo delnice v vrednosti do 100 evrov na sodnem depozitu in jih imetnik delnic tudi po petih letih ne želi dvigniti s sodnega depozita, ali obstaja nevarnost, da se zaračunajo določeni sodni stroški oziroma stroški države? Rad. bi se namreč izognil čakanju na upravni enoti za overovitev podpisa in stroškom v visim najmanj 10 evrov za vse tri družinske člane. 

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Kdo je bil za prevzemom Etre leta 2007?

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Jože Biščak Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 30. maj. 2016 Stran: 10

Pretekli teden so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) potrkali na vrata Stojana Petriča, solastnika in nekdanjega predsednika uprave idrijskega Kolektorja, ki ga sumijo zlorabe položaja in nezakonite pridobitve 3,2 milijona evrov pri Kolektorjevemu prevzemu Etre 33 leta 2010. Ovadbo je pred štirimi leti podal Petričev idrijski konkurent Hidria FIN Edvarda Svetlika, ki si je sicer več let trudil prevzeti Kolektor. A preiskava se ne nanaša samo na prevzem uspešnega proizvajalca transformatorjerv s Črnuč, ki se zdaj imenuje Kolektor Etra in je preživel tako nacizem kot komunizem (podjetje je bilo ustanovljeno leta 1933), temveč tudi na privatizacijo družbe v letu 2007. Etra 33 naj bi bila dolga leta želja Petriča in prijateljev, zato naj bi obstajal utemeljen sum, da so bile družbe, ki so imele prej v lasti Etro, zgolj »parkirišča« za sedanjega lastnika časopisne hiše Delo. Gre za klasično tajkunsko zgodbo z uporabo mehanizmov, ki smo jih lahko videli pri Pivovarni Laško, Vegradu, Istrabenzu, SCT, Iskri, Merkurju in še kje. 

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Matej Narat v Istrabenzu brez redne službe

Medij: Dnevnik Avtorji: Pušnik Manja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 24. 02. 2016 Stran: 5

KADROVSKE ROŠADE

Prezadolžena Sava je svoje kadre odplaknila na Obalo kjer bodo prevzeli ključna mesta v turizmu. Eden od njih je Matej Narat, ki bo sedel ob bok Andreju Lazniku, predsedniku uprave Istrabenza. Vendar po neuradnih informacijah v Istrabenzu ne bo zaposlen, nadomestil bo Desanko Katic.


Ker nadomestni članici uprave Istrabenza Desanki Katic s l. marcem poteče mandat, so nadzorniki za novega člana uprave imenovali Mateja Narata. Katičeva je bila kot nadzornica Istrabenza po naših podatkih v upravo družbe imenovana zgolj začasno, in sicer le za obdobje enega leta, kot to omogoča zakon o gospodarskih družbah. Ker ta zakon hkrati prepoveduje podaljševanje začasnega mandata, Istrabenz pa mora imeti po statutu dva člana uprave, so morali nadzorniki imenovati še enega člana uprave, sicer bi kršili statut družbe.

MDS ovadil vodilne v DUTB

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 30. 07. 2015 Stran: 4

MDS ovadil vodilne v DUTB

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je včeraj vložilo kazensko ovadbo zoper odgovorne osebe v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in njihove zunanje sostorilce zaradi ukrepov, ki so jih kot upniki sprožili nad Savo, o njih pa zdaj odloča sodišče. MDS meni, da je DUTB poskusil povzročiti stečaj te družbe z goljufijo.

Kazensko ovadbo so vložili še zaradi suma poskusa oškodovanja drugih upnikov, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, zlorabe notranjih informacij v zvezi s ceno delnice družbe Sava in Save Turizma, Hotelov Bernardin in Istrabenza ter zlorabe položaja ali zaupanja, so sporočili iz MDS. Izrazili so presenečenje, da upravi Save in Gorenjske banke ter drugi upniki v tej zadevi niso sprožili "ustreznih kazensko pravnih postopkov".

Če uprava Save ne bo z ustreznimi pravnimi sredstvi zaščitila premoženja družbe, bo MDS zahteval sklic izredne skupščine, ki bo obravnavala odgovornost uprave. Ob tem so nadzornike družbe pozvali, naj tudi oni preučijo ustreznost delovanja uprave, vlado ter finančno in gospodarsko ministrstvo pa, naj "ustrezno ukrepajo s ciljem zaščite lastnine in spoštovanja veljavnega pravnega reda v državi", 

Sava ni bila dobra hotelirka...

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 04. 06. 2015 Stran: 4

Sava ni bila dobra hotelirka...in drugi Večerovi odgovori na najpogostejša vprašanja o sporu med slabo banko in kranjskim holdingom. Analiza upnikov kaže na sum, da je Sava hotele izčrpavala

Vložene so bile tožbe proti slabi banki. A to pomeni, daje naredila kaj narobe?

Vložene tožbe še ne pomenijo, da jim bo sodišče tudi pritrdilo. Že v petek, ko je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) unovčila Savine dolgove in prevzela njeno hotelsko verigo Sava Turizem, je kranjska skupina vložila predlog začasne odredbe za vračilo delnic. V torek ga je še dopolnila. Društvo Mali delničarji Slovenije pa je na Agencijo za trg vrednostnih papirjev podalo prijavo zaradi domnevne tržne manipulacije. Po njihovem mnenju je namreč DUTB zavajala, češ da je "prevzela nepremičnine večjih slovenskih upravljavcev hotelov, med drugimi hotele Sava Turizem, Sava Turizem TMC, Istrabenz Turizem, Hoteli Bernardin itd., v ponedeljek pa se je izkazalo, da je DUTB prevzel zgolj delnice Save Turizem". Mali delničarji še opozarjajo, da so te informacije potrjevali tudi na Ministrstvu za finance in Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: STA,Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 06. 2015 Stran: 8

Uprava SDH ostaja naklonjena prodaji Telekoma

V SDH po včerajšnji seji uprave, na kateri je ta razpravljal o prodaji Telekoma, niso dajali uradnih izjav. Kot je bilo mogoče izvedeti, uprava ostaja naklonjena prodaji, prav tako je prepričana, da je prodajni postopek vodila dobro. »Odločitev uprave in nadzornega sveta bo javnosti sporočena, ko bodo o prodaji odločali tudi nadzorniki,« je bil včeraj redkobeseden predsednik uprave SDH Matej Pire. Seja nadzornega sveta bo sklicana do konca tedna; na vprašanje, ali jo bo predsednik Samo Lozej sklical že za danes, pa včeraj ni odgovoril.

MDS nad DUTB in ministrstvi

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je na Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) zoper Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter gospodarskega in finančnega ministrstva podalo prijavo zaradi tržne manipulacije v primeru Save in Istrabenza.

Pokojninska družba A z novim članom uprave

(Pre)hitra poteza DUTB razburja

Medij: Večer Avtorji: Kocjan AlešTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 03. 06. 2015 Stran: 4

Slaba banka z unovcitvijo garancij nad slovenskimi turističnimi podjetji vznemirila celo ožji vladni kabinet. Koalicija bojutri iskala pojasnila

Še bolj kot napovedana prodaja Telekoma te dni temperaturo dviguje odločitev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je s pretvorbo terjatev v kapital prevzela upravljanje 41 hotelov v državi - od tega največji delež predstavljajo sredstva družbe Sava Turizem. Nad potezo slabe banke so ogorčeni tako mali delničarji, ki se čutijo oškodovane, v bankah upnicah pa napovedujejo, da bodo za zaščito svojih interesov preučili obstoj ustreznih podlag slabe benke za to, da je enostransko posegla v premoženje njihovih dolžnikov. Odločitev je presenetila celo premierja Mira Cerarja, ki je bil s prevzemom upravljanja hotelov Save Turizma, Istrabenza in Hotelov Bernardin s strani DUTB seznanjen šele v soboto iz medijev, kar po njegovih besedah ni bilo dobro. O potezi DUTB sta bila obveščena ministra za finance Dušan Mramor in za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.