KD Group

KD Group, d.d. - Kontaktni podatki

KD Group, finančna družba, d.d. (oznaka delnic: KDHP, KDHR, SKDR)
Celovška cesta 206
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 582 67 00
Faks: +386 (1) 518 41 00
Spletna stran: www.kd-group.com
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Kd Group

Oznaka delnice:

KDHR

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031110461

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   89.321.982,98€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   2.675.640

31.12.2016

Lastne delnice:

   0

31.12.2016

Število delničarjev:

   12.936

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   46,53€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   -1.545.557,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   9,03€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   24.161.029,20€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

01 582 67 00

Email:

info@kd-group.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Kd

Oznaka delnice:

SKDR

Borza:

Vstopna kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031110164

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   1.555.967,28€

31.12.2016

Število vseh delnic:

   186.436

31.12.2016

Lastne delnice:

   0

31.12.2016

Število delničarjev:

   264

31.12.2016

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   325,47€

31.12.2016

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   2.814.782,00€

31.12.2016

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   99,00€

31.12.2016

Tržna kapitalizacija

   18.457.164,00€

31.12.2016

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

01 582 67 00

Email:

info@kd-group.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Elektro Ljubljana – 0,1407 EUR dividende in nov član Nadzornega sveta

Delničarji družbe Elektro Ljubljana, d.d. so na 20. skupščini soglasno izglasovali dividendo v višini 0,1407 EUR, kar predstavlja praktično celoten dobiček, ki je v letu 2014 znašal dobrih 5,5 milijona EUR. Uprava in Nadzorni svet (NS) sta soglasno prejela tudi razrešnico za delo v letu 2014. Izvoljen je bil tudi nov član NS in sicer David Skornšek, ki ga je v imenu Republike Slovenije predlagal Slovenski državni holding, d.d. (SDH). Nasprotni predlog je sicer podala tudi skupina KD Group, d.d., vendar se o njihovem nasprotnem predlogu ni glasovalo. Tako 1.200 malih in manjšinskih delničarjev, ki imajo skupaj v lasti okoli 20 % osnovnega kapitala Elektra Ljubljane ostajajo brez svojega člana v NS. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 260.000 glasov.

 

Ljubljana, 28. avgust 2015


 

Žledolom v začetku leta 2014 povzročil za okoli 25 milijonov EUR škode

V okviru seznanitve z rezultati poslovanja je predstavnik Društva MDS upravi zastavil vprašanja v zvezi z odpravo posledic žledoloma, ki je prizadel infrastrukturo vseh elektro podjetij v začetku leta 2014. Elektro Ljubljana je utrpela za 25 milijonov EUR škode pri čemer je iz naslova zavarovalnine prejela nazaj 3,6 milijonov EUR.

Elektro Ljubljana je realizirala 31 milijonov EUR investicij, ki so se povečala iz sicer predvidenih investicij v višini 25 milijonov EUR, kar je zopet posledica žledoloma. 

Rezultat prve polovice 2015 nakazuje, da se bodo rezultati še dodatno izboljšali.

 

Imenovanje novega člana NS

Ker je dne 26.08.2015 potekel mandat članu NS dr. Žan Jan Oplotniku, so delničarji odločali tudi o imenovanju novega člana NS predstavniku delničarjev. Potrjen je bil predlog države oziroma SDH, ki je v NS predlagal Davida Skornšek (sicer zaposlen v Palomi), med tem ko se o predlogu KD Group niti ni glasovalo.

 

Dokapitalizacija odvisne družbe in imenovanje revizorja

Slovenska pivovarska industrija dobiva novega lastnika; Heineken kot 3. pivovar v svetu še dodatno utrjuje 1. mesto v Evropi

Delničarji Pivovarne Laško, d.d. so se na redni skupščini seznanili z rezultatom Pivovarne Laško v letu 2014; pri čemer so podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), predsednik Uprave, mag. Dušan Zorko pa je v okviru 4. točke dnevnega reda delničarje seznanil delničarje o poteku prodajnega postopka 51,11 % deleža Pivovarne Laško. Po zaključku prodajnega postopka in izdaji vseh potrebnih soglasij bodo vsi preostali delničarji deležni prevzemne ponudbe s strani Heinekena, v višini 25,56 EUR za posamezno delnico.

 

Laško, 19. junij 2015


 

Prodan 51 % paket Pivovarne Laško

DUTB, KAD, Alpen Invest, Abanka Vipa, KD Skladi, Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper so v skupnem prodajnem procesu prodale 51,11 % paket delnic Pivovarne Laško, ki ga je kupil nizozemski Heineken in zanj odštel slabih 115 milijonov EUR, kar znaša 25,56 EUR za posamezno delnico.

Po uspešnem zaključki prodajnega procesa bodo vsi mali delničarji na dom prejeli prevzemno ponudbo, ki bo enaka ceni, po kateri je Heineken kupil večinski paket delnic, to je 25,56 EUR za posamezno delnico.

Predsednik Uprave je v okviru razprave poudaril, da so v Pivovarni Laško ponosni, da so uspeli poiskati strateškega kupca in ob tem uspeli prodati tudi večino poslovno nepotrebnega premoženja, ki ni del osnovne dejavnosti Pivovarne Laško. Kot se je izrazil sam: »Pivovarna Laško končno dobiva pravega lastnika, ki je pivovar«.

Vsi delničarji družbe PIVOVARNA LAŠKO bodo prejeli ponudbo za odkup delnic po 25,56 EUR za delnico

Prodajni konzorcij Pivovarne Laško, d.d. (Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Alpen invest, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Abanka Vipa, d.d., KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., Nova kreditna banka Maribor, d.d., in Zavarovalnica Triglav, d.d., Sklad obrtnikov in podjetnikov, Banka Koper d.d.), je dne 13.04.2015 z družbo Heineken International B.V. podpisal prodajno pogodbo o prodaji 51,11% lastniškega deleža v kapitalu družbe Pivovarna Laško, d.d., po ceni 25,56 EUR za delnico. Plačilo kupnine in prenos delnic na novega lastnika bo izveden po izpolnitvi odložnih pogojev, ki so opredeljeni v prodajni pogodbi in med katere sodi tudi soglasje Javne agencije za varstvo konkurence (AVK).

 

Ljubljana, 29. april 2015


 

Po izpolnitvi odložnih pogojev je pričakovati, da bodo številni mali delničarji prejeli ponudbe za nakup delnic Pivovarne Laško, d.d. (z oznako PILR) s strani različnih borznih hiš in družb. Male delničarje opozarjamo, da bo družba Heineken International B.V., skladno z določili slovenske prevzemne zakonodaje objavila najprej prevzemno namero in nato še prevzemno ponudbo. 

To pomeni, da bodo vsi preostali delničarji prejeli prevzemno ponudbo za odkup njihovih delnic z oznako PILR  po enaki ceni, t.j. po 25,56 EUR za 1 delnico. Pričakovati je, da bosta prevzemna namera in prevzemna ponudba podani v roku 30 do 45 dni od dneva izpolnitve odložnega pogoja – pridobitve soglasja AVK.

Pravne naslednice PIDov in njihovih naslednic finančni holdingi so imele na dan 18.03.2009 kar 485.278 delničarjev

Društvo MDS je po razglastivi najbolj množičnega stečaja (po številu delničarjev), NFD Holdinga, d.d., preverilo, kakšno je stanje nekdanjih pooblaščenih investicijskih družb (PID-ov) in njenih naslednic. Pri tem smo ugotovili, da je bilo na dan 18.03.2009, delujočih 21 finančnih holdingov z 485.278 delničarji. Od tega je v stečaju pristalo 10 finančnih holdingov, ki so imeli 270.137 delničarjev, ki so ostali brez svojega vloženega premoženja v celoti, kar predstavlja 55,67 % vseh delničarjev z dne 18.03.2009. V analiziranem obdobju so le 4 finančni holdingi, ki so imeli skupaj 104.544 delničarjev, le te izplačali, kar predstavlja 21,54 %. Na dan 19.01.2015, pa je delujočih le še 7 finančnih holdingov, ki imajo skupaj 110.597 delničarjev, kar predstavlja 22,79 % delničarjev analiziranega obdobja od 18.03.2009 dalje.

 

Ljubljana, 19. januar 2015

Aerodrom Ljubljana – 6 delničarjev zavrnilo investicijo v nov terminal T2; država še vedno v oblakih

Danes je na Brniku potekala izredna skupščina delničarjev Aerodroma Ljubljana, katere glavna točka dnevnega reda je bila investicija v nov terminal T2. Kljub številnim navedbam medijev in različnim špekulacijam, je današnji potek skupščine pokazal, da investiciji nasprotuje 6 'velikih malih delničarjev', ki so brez argumentov glasovali proti investiciji. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala 22,20 % glasovalnih pravic in od tega je 95 % malih delničarjev podpiralo investicijo v nov potniški terminal.

 

Brnik, 16. september 2013


 

Terminal T2 - 6 velikih malih delničarjev PROTI investiciji

Predsednik Uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmago Skobir je v okviru osrednje točke dnevnega reda vnovič obsežno predstavil investicijo v nov potniški terminal, v okviru katere so bile predstavljene tudi relevantne študije in statistični kazalniki, ki govorijo v prid investiciji, kljub temu pa to ni prepričalo skupino delničarjev, ki naj bi po poročanju medijev, naročila svoje študije, ki naj bi govorile drugače.

Na dananšnji skupščini so glas PROTI investiciji v terminal T2 prispevali Publikum Trezor, d.o.o., Salink Limited (iz Cipra), KD Group s svojimi skladi, Abanka, d.d., NLB Skladi in tudi celo Modra Zavarovalnica (ki je v posredni lasti države). Vsi ostali prisotni delničarji, torej predvsem mali delničarji, so glasovali ZA investicijo, kar pa je ob upoštevanemu odvzemu glasovalnih pravic predstavljalo le dobrih 20 % glasovalnih pravic.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1, Odmevi z dne 16.09.2013 kliknite tukaj ali na sliko.

 

Razširitev dnevnega reda na predlog SOD-a

Skupščina je potrdila tudi dve dodatni točki dnevnega reda, ki jih je zahtevala Slovenska odškodninska družba (SOD) in predvidevajo izvedbo revizije za prvo polovico leta 2013 in pa izvedbo skrbnega pregleda za nedoločeno obdobje s strani nedoločenega izvajalca?!

Kljub opozorilom Društva MDS, da je sklep potencialno neizvršljiv ali morda celo ničen, predstavniki SOD-a danes kljub večkratnim pozivom, tudi s strani predsedujočega skupščini, niso želeli govoriti in utemeljevati svojih lastnih predlogov. Na začudenje vseh, predstavnica SOD-a ni uspela prebrati niti obrazložitve svojega predloga, ampak je to namesto nje moral storiti predsedujoči skupščine.

Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo tako morali sami plačati revizijo in skrbni pregled, zato da bo država lahko prodajala Aerodrom...

 

Kakšna bo prihodnost Aerodroma Ljubljana

Poročilo iz 18. skupščine Telekoma Slovenije - Izredna revizija 'DA', sklad lastnih delnic 'NE'

Na 18. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d, so pooblaščenci Društva MDS zastopali kar 39.859 delnic oz. 0,8 % kapitala prisotnega na skupščini. Delničarji so potrdili zahtevo KAD-a in SOD-a o posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v zadnjih petih letih, niso pa potrdili sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic.

 

Ljubljana, 24. 3. 2011


 

Za ogled prispevka TV SLO 1 o 18. skupščini Telekom Slovenije kliknite na sliko ali TUKAJ.

Sklad lastnih delnic ni bil potrjen

Skupščina ni podprla sklepa o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, ki ga je predlagala skupina delničarjev, ki ima v lasti okrog šest odstotkov družbe. Gre za delničarje NFD, Kapitalska družba, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav. Prav tako so zavrnili nasprotni predlog družbe KD Skladi, ki je predlagal spremembo razpona pri nakupni ceni delnic, in je to dodatno argumentirala z dejstvom, da ima Telekom Slovenije glede na razpoložljive podatke cca 100 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki bi se ga lahko namenilo bodisi razdolževanju bodisi kakšnim drugim stvarem.

 

Sklada lastnih delnic ni rešitev za dvig vrednosti delnice

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUNK) države je predlogu nasprotovala, tako kot tudi uprava in nadzorni svet družbe. Po mnenju AUKN mora biti oblikovanje sklada lastnih delnic premišljeno in podprto z dolgoročno poslovno strategijo podjetja, odkup pa bi lahko negativno vplival na kapitalske ustreznosti družbe in imel tudi verjetno negativnih vplivov na mednarodno boniteto družbe. Vrednost morajo odražati predvsem dobri poslovni rezultati družbe in sistematično uresničevanje njene strategije.

 

Izglasovana je bila posebna revizija za zadnjih 5 let

Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki imata skupaj v lasti petino Telekoma, sta zahtevala, da se med drugim razišče Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini, nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorji bodo med drugim ocenili, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani ter kako vplivajo na družbo z vidika izpostavljenosti tveganjem. Kot zanimivost povejmo, da sta SOD in KAD lani podelila razrešnico bivši Upravi, katero sta sedaj vzela pod drobnogled.

 

Nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet

Rajko Stanković – predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je predlagal nasprotni sklep, s katerim bi revizija zajela le obdobje do konca mandata prejšnje uprave se pravi od 24.03.2006 in do 01. 03. 2010, saj lahko posle pod sedanjo upravo kadarkoli preveri notranja revizija. Zahtevali pa so tudi, da se preveri delovanje notranje revizije, ki očitno teh nepravilnosti ni zasledila, ali pa o tem ni upala poročati?!

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

7. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 19. dec.. 2016 Stran: 5

Mama bralke Dnevnika je lastnica 9 obveznic KDH3 in 3 delnic KDHR. Zanimajo, koliko so te obveznice in delnice vredne? Se splača odprettorgovalni račun in takoj vse prodati? Ker ima bralkina mama zelo majhno pokojnino, razmišlja tudi o brezplačni opustitvi, saj si dodatnih stroškov ne more privoščiti. Kaj naj torej stori? 

Najprej naj bralka nikakor ne razmišlja o opustitvi! Borzni tečaj obveznic KDH3 na dan 7. 12. 2016 znaša 89,01 evra, delnica KDHR pa na borzi kotira po 9,22 evra. Če se bralka z zadevami ne želi več ukvarjati, lahko pri eni izmed borznih hiš odpre račun in sočasno odda borzno naročilo za prodajo vseh devetih obveznic in treh delnic. 

Bralec je dobil obvestilo KDD, da ima v lasti 151 delnic z oznako KHLR. Zanima ga, kolikšna je vrednost teh delnic? 

Gre za delnice KOMPAS RAC v likvidaciji. Glede na to, da je družba v likvidaciji, svetujemo, da se poskuša obrniti bodisi neposredno na družbo ali pa likvidacijskega upravitelja o morebitni vrednosti delnic. 

Bralka ima v lasti 4 delnice Petrola. Na banki so ji svetovali, naj jih proda, na eni izmed borznih družb pa so ji svetovali, naj jih obdrži. Kaj naj torej stori? Ali naj jih glede na stroške odprtja in vodenja trgovalnega računa proda ali obdrži? 

Društvo MDS ni pooblaščeno za dajanje finančni nasvetov glede prodaje oziroma opustitve delnic. Če bo bralka odprla trgovalni račun, bo z dividendami po vsej verjetnosti lahko v celoti pokrila stroške trgovalnega računa. Če trgovalnega računa ne bi želela imeti, lahko delnice tudi proda. 

Bralec sprašuje, kaj naj stori z delnicami KBM in Maxima. Kaj naj stori? 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.