Istrabenz

Kdo je dobil denar od prodaje?

Medij: Mladina Avtorji: Zajec Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma Datum: 25. 05. 2012 Stran: 4

Z Mercatorjem se neprestano nekaj dogaja. Zgodil seje odstop uprave, med nadzornike je vstopil Matej

Lahovnik, ki kot minister v prejšnji vladi ni opravil svojih nalog, izrinjeni so mali delničarji. Nacionalnega interesa ni več, je le še interes potap-Ijajočih se upnikov in zadolžencev Pivovarne Laško i:i NLB, pa čeprav podatki kažejo solidne poslovne rezultate Mercatorja in pravzaprav ogromno nepremičninsko premoženje v višini 1,4 milrarde evrov.

Na mizi je bila Agrocorjeva ponudba za prevzem v višini osemsto milijonov evrov. A ta prevzem naj bi se zgodil z mednarodnimi bančnimi krediti, ki bi jih seveda odplačeval prevzeti Mercator. Če bi se Agrocorjeva ponudba v podobni višini ponovila, potem bo s prodajo tej hrvaški družbi poklonjenih najmanj 600 milijonov evrov.

V ozad u vsega skupaj so tajkunski krediti Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ki sta Mercator pod mizo kupila in potem, zaradi neuspešne privatizacije, skorajda potopila Pivovarno Laško in pred Bavčarjevim prihodom ugledni in premožni Istrabenz.

Vsi se spomnimo netransparentne prodaje Slovenske industrije jekla za približno 150 milijonov evrov ruskemu kupcu. Država je v sanacijo SIJ investirala več kot 700 milijonov evrov. In kdo je vodil komisijo za prodajo SIJ? Marija Zagožen, sena Jožeta Zagožna.

Odmevi TV SLO1 - O padlih tajkunih in njihovih nadzornikih

 Ljubljana, 21.05.2012

 

Za ogled prispevka iz Odmevov TV SLO1  ob 22 uri, z dne 21.05.2012 pritisnite na sliko ali TUKAJ. Magnetogram celotnega prispevka si lahko preberete v nadaljevanju.

Istrabenz je v prvih treh mesecih leta posloval z 1,3 milijona evrov čiste izgube

Medij: Finance  Avtorji: Andreja Rednak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 05. 2012 Stran: 9
 
Holding Istrabenz je v prvih treh mesecih leta posloval z 1,3 milijona evrov čiste izgube. Holding, ki je v prisilni poravnavi od marca 2010, je s prodajo dela družbe Instalacija upnikom predčasno poplačal 29,5 milijona evrov, skupaj to pomeni 56,3 odstotka poplačanih obveznosti iz naslova glavnic do bank upnic.  Istrabenz je imel konec marca za 193 milijonov evrov dolgoročnih in 2,5 milijona evrov kratkoročnih obveznosti. Trije največji lastniki so Petrol, NFD Holding in NLB.

19. skupščina družbe Istrabenz, d.d.

Od 18.05. do 08.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 19. redno skupščino družbe Istrabenz, d.d., ki bo potekala 14.06.2012 ob 13.00 uri, v Kongresnem centru Portus v okviru hotelov LifeClass, Obala 33, Portorož. 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Istrabenz pa kliknite tukaj.

Istrabenz

Datum skupščine: 
14.06.2012 - 13:00
Naslov: 
v Kongresnem centru Portus v okviru hotelov LifeClass, na naslovu Obala 33, Portorož.
Status: 
arhivirana

Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 07. 05. 2012 Stran: 1 in 17
 
Ljubljana - Najbolje plačanih sto slovenskih menedžerjev, ki so že razkrili svoje lanskoletne plače, je v letu 2011 skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto prejemkov, v povprečju pa je vsak med njimi dobil 17.600 evrov bruto na mesec.
 
Po prvih objavah letnih poročil slovenskih družb je na vrhu lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev predsednik uprave Krke Jože Colarič. Ali mu bo prvo mesto uspelo ohraniti tudi po tistem, ko bodo letna poročila objavile vse družbe, za zdaj še ni znano.
 
Za uvrstitev na lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev leta 2011 je bilo tokrat potrebno najmanj 147.000 evrov bruto prejemkov. To je sicer nekoliko manj kot v minulih letih, vendar pa številne velike gospodarske družbe še vedno niso javno objavile svojih letnih poročil, zaradi česar so zaslužki njihovih vodilnih kadrov še vedno poslovna skrivnost.
 
Colarič na vrhu lestvice zamenjal Zidarja in Črnigoja
 
Največ bruto prejemkov med vsemi slovenskimi menedžerji, ki so že razkrili te podatke, je imel lani Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto. Colariča na vrh lestvice najbolje plačanih slovenskih menedžerjev sicer ni uvrstila rast njegovih prejemkov (v primerjavi z letom 2010 so bili višji za 13.000 evrov), temveč propad nekaterih podjetij. V zadnjih letih sta namreč vrh lestvice zasedala Ivan Zidar in Dušan Črnigoj, vendar pa je SCT lani končal v stečaju, Črnigoj pa se je umaknil z mesta predsednika upravnega odbora Primorja.
 
 
Na drugem mestu Colariču z 521.000 evri bruto prejemkov sledi član uprave Krke Aleš Rotar, na tretjem mestu pa je z le nekaj manj kot pol milijona evrov bruto prejemkov generalni direktor Scania Slovenija Harald Woitke. Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki so imeli lani skupno štiri milijone evrov bruto prejemkov, zaokrožujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc in Vinko Zupančič, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent. Podobno kot v preteklih letih tudi letos na lestvici tako prevladujejo direktorji farmacevtov, bank, zavarovalnic in holdingov, medtem ko se je na lestvico uspelo uvrstiti le redkim predsednikom in članom uprav proizvodnih podjetij. Še najvišje sta med slednjimi prišla direktor Cinkarne Celje Tomaž Benčina in generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki plačo prejema tudi v Pivovarni Laško.
 
Družbe v izgubi, menedžerji na vrhu plačne piramide
 

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.


Nasprotno, rezultati padajo, menedžersko-nadzorniški prejemki pa rastejo; celo takrat, ko so družbe v izgubi in morajo ekipe tudi zato oditi. Včasih tudi prepozno, a so za to celo nagrajene.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Upajo na odpustek

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2012 Stran: 9

Maksima Invest Še mesec dni za pogajanja

Ljubljana - Po razrešitvi Staneta Valanta z vrha holdinga NFD so si nadzorniki Maksime Investa vzeli še mesec dni časa za pogajanja z bankami upnicami o prostovoljni poravnavi; od pogajanj bo odvisno, kdo bo odslej bedel nad holdingom NFD in nad kranjsko Savo.


Maksima Invest, ki je v začetku marca razglasila insolventnost, je ena od pomembnih lastnic holdinga NFD: skupaj s celjskim Finetolom ga obvladuje skoraj 50 odstotkov, vendar to ni edina skupna točka obeh družb. Obe imata tudi visoke dolgove; te sta si nabrali pri konsolidaciji lastništva v holdingu NFD ter lastninjenju koprskega Istrabenza, ki je kasneje propadlo.

Čeprav je Maksima Invest (ta ima več kot 25.000 malih delničarjev) že nekaj časa insolventna, njeni nadzorniki še vedno upajo na pozitiven razplet. Na svoji zadnji seji so zato naložili upravi, naj pri bankah upnicah še enkrat preveri možnosti za prostovoljno poravnavo.

Za ta korak so se, kot so v ponedeljek zapisali na spletnih straneh borze, odločili zaradi »nastopa nekaterih novih dejstev«. Teh v sporočilu niso razkrili, neuradno pa je slišati, da so nova dejstva posledica zamenjave na vrhu holdinga NFD. Kot je znano, so nadzorniki holdinga prejšnji teden odpoklicali dolgoletnega predsednika uprave Staneta Valanta. Odhod so že nekaj časa zahtevale banke upnice, pri katerih so se družbe iz kroga NFD v preteklih letih zadolževale.

Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Čakajoč na Todorića: osredotočite se na dejavnost

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Lipnik Karel,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 04. 2012 Stran: 3

Novih sprememb v upravi Mercatorja še ne gre pričakovati v kratkem. Imen za nove vodilne novi nadzorniki še nimajo, smo izvedeli. Bodo novi vodilni kratkega diha? Se napoveduje nov poskus prodaje?

Mercator ima od petka šest novih nadzornikov: Mateja Lahovnika, nekdanjega gospodarskega ministra, članici uprave Pivovarne Laško Marjeto Zevnik in Mirjam Hočevar, dva unicreditovca - prokurista banke Roka Rozmana in predsednika uprave zagrebške zavarovalnice Allianz Borisa Galiča - ter Zdenka Podlesnika (nazadnje, tik pred propadom Mure, je bil njen šef, sicer pa je iz tabora skupine NFD, ki ji je tudi prodal svojo celjsko družbo CBH). »Sestava nadzornega sveta je razočaranje, sploh zaradi obeh članic uprave iz Laškega, ki bi se morali ukvarjati s svojo družbo, ki je na kolenih,« pravijo viri blizu NLB, ki na skupščini Mercatorja, kot še pet drugih bank, ni smela glasovati. Kaj čaka nove nadzornike in kaj Mercator?

1. Kaj bo z novo upravo? Kljub informacijam, da uprava Žige Debeljaka razmišlja o odstopu, je četrtkov odstop celotne uprave lastnike presenetil. Novih imenza upravo še nimajo, težkoje tudi, dabijih našli do prve seje, ki naj bibila še ta teden, pred velikonočnimi prazniki. Predvidoma bo novi šef nadzornikov Lahovnik.

Med tistimi, ki se za upravo ponujajo sami, je po neuradnih informacijah Aleksander Svetelšek, odstopljeni šef Petrola in Pinusa. Za komentar se nam ni odzval, izvedeli pa smo, da nima niti najmanjše možnosti, saj se že pri vodenju omenjenih dveh podjetij ni izkazal.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.