Intereuropa

INTEREUROPA, d.d. - Kontaktni podatki

INTEREUROPA, Globalni logistični servis, d.d. (Oznaka delnice: IEKG)
Vojkovo nabrežje 32
6000 Koper
Telefon: +386 (5) 644 10 00
Faks: +386 (5) 644 26 74
Spletna stran: www.intereuropa.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Intereuropa

Oznaka delnice:

IEKG

Borza:

Prva kotacija Ljubljanske borze

ISIN koda:

SI0031100090

     
 

   Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

   27.488.803,00€

31.12.2016

Število vseh delnic:  

   16.830.838

31.12.2019

Lastne delnice:

   18.135

31.12.2019

Število delničarjev:

   3.608

31.12.2019

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   3,18€

31.12.2019

Bilančni dobiček zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   7.908.105,27€

31.12.2019

Borzna cena zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   1,43€

31.12.2019

Tržna kapitalizacija

 24.068.098,34€

31.12.2019

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

05 664 10 00

Email:

info@intereuropa.si

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

V Intereuropi se sinergije še ne vidijo

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme:  mali delničarji, Intereuropa  Datum: Četrtek, 28. oktober 2021  Stran: 10

Medtem ko mariborska Pošta Slovenije krepi kapitalski in upravljalski vpliv v koprski Intereuropi, je med zaposlenimi v Kopru znova završalo zaradi načrtovanih novih prezaposlitev delavcev iz Intereurope na Pošto Slovenija.

Združevanje koprske Intereurope in Pošte Slovenije bi lahko označili za enega večjih domačih poslovnih projektov zadnjih let. Začelo se je pred dvema letoma, ko je Pošta postala lastnica dobrih 70 odstotkov Intereurope, zatem pa svoj delež stalno povečevala, danes je že 86,45-odstoten. Ob tem Intereurope ne obvladuje le kapitalsko, temveč tudi upravljalsko; v nadzornem svetu Intereurope bodo kmalu sedeli štirje predstavniki mariborske Pošte z začasnim generalnim direktorjem Pošte in članom SDS Tomažem Kokotom na čelu.

Medtem ko Pošta povečuje svoj delež v logistu, pa njegovi zaposleni nasprotujejo projektu združevanja skupnih služb, kot si ga je zamislila uprava Pošte pod Kokotovo taktirko. Menijo namreč, da iskanje sinergij ne prinaša pričakovanih učinkov, dvomijo tudi o finančnih prihrankih iz načrtovanih sinergij.

Delavci Intereurope: Strah nas je, da se bomo (znova) potopili

Med zaposlenimi v Intereuropi je znova završalo te dni zaradi načrtovanih novih prenosov oziroma prezaposlitev zaposlenih iz Kopra na Pošto Slovenije. Spomnimo: združevanja skupnih služb Pošte in Intereurope so se v Mariboru lotili lani. V prvem valu so na Pošto prezaposlili 16 delavcev Intereurope s področij nepremičnin, nabave in IT, toda ti še danes opravljajo enako delo kot doslej, v istih prostorih in z isto opremo, zamenjali so le delodajalca, opozarjajo v svetu delavcev in sindikatu Intereurope. Zdaj naj bi sledil še drugi val, v katerem naj bi prezaposlili od 15 do 18 delavcev iz skupnih služb, predvsem iz kadrovske, pravne službe in kontrolinga.

Ostra sta tako sindikat kot svet delavcev. »Storitve, ki so bile prenesene z Intereurope na Pošto, potrebujemo in ne vemo, kakšne so finančne koristi prezaposlitev, saj zaposleni še vedno opravljajo storitve za Intereuropo, čeprav je njihov novi delodajalec Pošta. V svetu delavcev ne nasprotujemo iskanju sinergij, toda razumeli bi, če bi te iskali na področjih, kjer smo močni tako eni kot drugi, denimo v logistični operativi in pri skupnem nastopu na trgu. Intereuropa je šla skozi težke čase, komaj smo splavali iz rdečih številk in strah nas je, da se bomo potopili. Naša organizacija je zelo vitka in bojimo se, da bomo zaradi prezaposlitev izgubili zaposlene, kar se nam zdi škoda,« je poudarila Tjaša Benčina, predsednica sveta delavcev v Intereuropi.

Enako poudarjajo v sindikatu Intereurope ŠAK KS 90, ki ga vodi Aleksander Vinkler. »Doslej je bilo iz Intereurope na Pošto prezaposlenih 16 delavcev, koliko jih bo v drugi fazi, ne vemo. V sindikatu ne vidimo sinergij in se tudi ne strinjamo z novimi načrtovanimi prenosi služb in posledično zaposlenih iz Intereurope na Pošto, saj jih potrebujemo v Kopru za učinkovito poslovanje,« je poudaril Vinkler.

Madžari in zlata delnica Intereurope v Luki Koper

Pomemben del iskanja sinergij med Pošto in Intereuropo bo tudi upravljanje nepremičnin. Kot smo v Dnevniku že poročali, Pošta išče partnerja za dolgoročni najem neorenesančne palače v Čopovi ulici v Ljubljani, za katero se zanima več trgovcev, tudi podjetje Inditex, pod katerega okrilje sodi globalna znamka hitre mode Zara. Po naših informacijah se potencialni najemniki že pripravljajo na skrbni pregled poštne palače, kar kaže na to, da je zanimanje za nepremičnino na prestižni lokaciji v prestolnici veliko. Če bi do realizacije posla prišlo, bi del zaposlenih iz Čopove preselili v stavbo Intereurope na Letališki cesti v Ljubljani, medtem ko bi poštne poslovalnice ostale.

Veliko zanimanje pa po naših informacijah velja tudi za zemljišča Intereurope doma in po državah nekdanje Jugoslavije. Med njimi so tudi zemljišča znotraj Luke Koper, ki si jih želijo še pred volitvami zagotoviti Madžari. Intereuropa je eno redkih, če ne edino domače podjetje, ki ima znotraj ekonomske cone Luke Koper svoja zemljišča, in sicer avtomobilski terminal, ki obsega en hektar, in tri skladišča v skupni izmeri 24.000 kvadratnih metrov. V neposredni bližini luke pa ima še avtomobilski terminal v skupni izmeri 46.000 kvadratnih metrov. Ta ni del območja Luke Koper, a ga zajema njen prostorski načrt. Če bi Intereuropa prodala svoja zemljišča Luki Koper, bi s tem nastala enovita ekonomska cona, ki je za državo strateškega pomena, pravi naš vir, ki ne želi biti imenovan.

Zemljišča Intereurope v luki bi torej lahko označili za zlato delnico največjega domačega logista. Po naših informacijah so med zdaj že nekdanjo upravo Luke Koper in Pošto Slovenije že potekali pogovori o tem, ali bi Intereuropa prodala svoja zemljišča znotraj ekonomske cone, vprašanje pa je, ali bo to strategijo zasledovala tudi nova uprava Luke Koper. To bo odvisno tudi od njenega nadzornega sveta, ki ga vodi osebni odvetnik Janeza Janše Franci Matoz. V Intereuropi naj bi bili za prodajo zainteresirani le ob pogoju, da pridobijo dovoljenje za nadaljnji razvoj zemljišč, ki jih imajo v neposredni bližini Luke Koper.

INTEREUROPA

Datum skupščine: 
18.11.2021 - 13:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe INTEREUROPA d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev skupščine z odstopom člana nadzornega sveta predstavnika kapitala g. mag. Andrej Rihterja in člana nadzornega sveta predstavnika kapitala g. Vinka Filipiča ter odpoklic člana nadzornega sveta predstavnika kapitala g. Milana Perovića in izvolitev treh novih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala.

Intereuropa

Datum skupščine: 
31.05.2021 - 13:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe Intereuropa d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev skupščine z odstopom člana nadzornega sveta predstavnika kapitala g. mag. Borisa Novaka, odpoklic člana nadzornega sveta predstavnika kapitala g. Milana Perovića ter izvolitev dveh novih članov nadzornega sveta predstavnikov kapitala. Spremembe statuta družbe Intereuropa d.d.

Analiza: kaj je koronsko leto 2020 pomenilo za dividende slovenskih borznih družb

Medij: Finance Avtor: Petra Sovdat tema: mali delničarji, dividende Datum: Ponedeljek, 12. april 2021 Stran: 8  

Kje bi dividende in dividendna donosnost utegnile biti večje kot pred epidemijo, kje manjše, kje je izplačilo še negotovo in kdaj bodo predloge delitve dobička objavili v družbah, kjer tega še niso storili.

Večina slovenskih borznih družb je že objavila predloge za izplačilo dividende za poslovno leto 2020. Med temi so tudi dve zavarovalniški družbi in banka, ki sta jim regulatorja lani zaradi bojazni, kako bo epidemija vplivala na trdnost institucij, prepovedala izplačilo dobička, so pa te pri izplačilu omejene tudi letos. Na enem mestu smo zbrali predloge, analizirali predvideno dividendno donosnost in jo primerjali s prejšnjo, za družbe, ki predlogov še niso objavile, pa dodali predvideni čas objav.

Sezona dividend 2021: od katerih slovenskih borznih družb se pričakujejo največja izplačila?

»Predlogi dividend so večinoma v skladu s pričakovanji. Glede na postavljeno dividendno politiko bo izplačilo lanskega dobička nekoliko manjše le pri družbah v finančni industriji, vendar pa za vlagatelje to najverjetneje ni presenečenje. Regulatorji so namreč v zadnjih mesecih večkrat jasno sporočali, da od finančnih družb zahtevajo previdnost. Na splošno bi rekel, da predlogi kažejo, da borzne družbe za zdaj ocenjujejo, da ne bodo čutile dolgoročnejših posledic koronakrize in da ni razlogov za dodatno zadrževanje kapitala,« že objavljene predloge izplačila dividend za lani komentira direktor analiz v družbi Capital Genetics Matej Šimnic.

Je korona zarezala v dividende? Ne povsod

Doslej najvišjo pričakovano dividendno donosnost je za zdaj napovedal energetski trgovec Petrol. Čeprav je epidemija lani odplaknila tretjino dobička, ki ga je družba dosegla v letu 2019, v družbi predlagajo enako dividendo, kot so jo delničarjem izplačali lani. Gre za 22 evrov bruto na delnico, kar bi glede na tečaj delnice na zadnji lanski trgovalni dan pomenilo 6,77-odstotni dividendni donos, kar je slabo odstotno točko več kot pri dividendi za poslovno leto 2019.

V absolutnem znesku je dividendo glede na izplačano za leto 2019 najbolj povečal novomeški farmacevt Krka, ki je lani poslovala z rekordnim dobičkom. Predlog za letošnje izplačilo je pet evrov bruto dividende, to je za 1,22 evra več, kot so delničarjem izplačali lani. Predviden dividendni donos je za slabega pol odstotka večji kot v poslovnem letu 2019. Naj dodamo, da ima Krka na računu kar 313,6 milijona evrov, kar je 94,9 milijona oziroma 43 odstotkov več kot ob koncu leta 2019. Denarna sredstva pomenijo kar 14 odstotkov sredstev skupine Krka, to je za štiri odstotne točke več kot ob koncu leta 2019.

Za 10 evrov večjo dividendo, kot so jo dobili delničarji za leto 2019, napovedujejo tudi v Salusu. Od predlaganih 55 evrov bruto na delnico so delničarji januarja že dobili 25 evrov bruto dividende na delnico. Predlagana dividendna donosnost je sicer zaradi močne rasti delnice v prejšnjem letu nekoliko nižja kot predlanskim. Lani glede na leto 2019 povečali čisti dobiček za 72 odstotkov, medtem ko so prihodki v koronskem letu 2020 zrasli za 15 odstotkov.

Kje je predlagana dividenda manjša kot leto prej?

Za šest evrov bruto na delnico je manjša predlagana dividenda pri Cinkarni Celje – predlog je 11 evrov bruto, dividendna donosnost pa je lani upadla za skoraj tri odstotne točke in znaša sicer še vedno precej visokih 6,18 odstotka. So se pa delničarji v letih pred 2020 navadili res velikih izplačil dobička, spomnimo, za leto 2018 so dobili rekordnih 28,27 evra bruto na delnico, leto pred tem pa 26,52 evra bruto na delnico. Cinkarna je lani imela prihodke na ravni predkoronskega leta, dobiček pa večji od načrtovanega.

Posebna kategorija: banka in zavarovalnici

Letos dividendo spet lahko pričakujejo delničarji NLB, Zavarovalnice Triglav in pozavarovalnice Sava Re. Tem sta regulatorja, Banka Slovenije (ki je sledila ECB) ter agencija za zavarovalni nadzor, lani prepovedala izplačilo dobička, saj še ni bilo jasno, kako bo COVID-19 vplival na gospodarstvo in s tem na kapitalsko vzdržnost omenjenih.

Omejitve za izplačilo dobička sicer ostajajo tudi letos – pri obeh (za zdaj) do konca septembra. Korona, spomnimo, ni pomembneje pokvarila lanskega poslovanja omenjenih.

NLB je za izplačilo dobička za zdaj namenila skupaj 24,8 milijona evrov v dveh obrokih; za to, so povedali pred nedavnim, že imajo dovoljenje ECB. Prvi obrok v skupnem znesku 12 milijonov evrov ali 0,6 evra bruto na delnico bi delničarjem izplačali takoj po skupščini delničarjev v juniju 2021, drugi obrok v skupnem znesku 12,8 milijona evrov ali 0,64 evra bruto na delnico pa po 30. septembru 2021, če plačilo ali prevzem obveznosti plačila drugega obroka ne bi bil v nasprotju s predpisi, ki trenutno veljajo na domači ravni pri Banki Slovenije. Skupaj bi bilo to 1,24 evra bruto na delnico. V NLB napovedujejo, da še zmeraj želijo razdeliti 92,2 milijona evrov dobička skupine za leto 2020. To bi bilo 4,61 evra bruto na delnico. Šef banke Blaž Brodnjak je sicer že ob predstavitvi nerevidiranih rezultatov dejal, da bi, če bi lahko, do leta 2023 delničarjem razdelili 300 milijonov evrov presežnega kapitala.

Na skupščini 25. maja bodo delničarji Zavarovalnice Triglav, če le ne bo nasprotovanja agencije za zavarovalni nadzor, saj mora ta o predlogu še odločati, odločali o dividendah v vrednosti 1,7 evra na delnico, kar znese skupaj skoraj 39 milijonov evrov. Predlagana dividenda, 1,7 evra bruto na delnico, je nižja kot v zadnjih nekaj letih, ko je znašala 2,5 evra bruto na delnico. Lani Triglav, kot rečeno, dobička ni smel izplačati. Skupina Triglav je pobrala več čiste premije, dobiček pa ji je upadel za desetino.

Pozavarovalnica Sava Re, ki je del Zavarovalne skupine Sava, bo skupščini predlagala, da se delničarjem razdeli nekaj manj kot četrtino lanskega čistega dobička skupine in 0,85 evra bruto na delnico. Lani za leto 2019 dividende ni smela izplačati. Zavarovalna skupina Sava je lani povečala tako prihodke kot dobiček.

Kdaj še preostali predlogi izplačila dividend za lani?

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Medij: Delo  Avtorji: K.L.  Teme:  dividende, mali delničarji Datum: Sreda, 24. marec 2021 Stran: 9

Dividende med donosi in omejitvami regulatorjev

Skupščine delničarjev

Družbe ljubljanske borze vlagateljem obljubljajo tudi več kot sedemodstotne dividendne donose Borzne družbe ljubljanske borze so pred epidemijo prinašale kar opazen dividendni donos. Že lani pa finančne družbe niso izplačale dividend zaradi omejitev regulatorjev. Podaljšanje epidemije bo tudi letos vplivalo na nižja izplačila dobičkov, a vseeno podatki kažejo, da bodo dividende kar lepo polepšale donose vlagateljev v Ljubljani.

 

Razdelitev bilančnega dobička in izplačilo dividend sta že predlagala Petrol in Salus. Petrol delničarjem, med katerimi je 22.000 malih vlagateljev, predlaga izplačilo enake dividende kot lani, pa čeprav mu je zaradi epidemije čisti dobiček upadel za tretjino. Vlagateljem bo tako razdelil okoli dve tretjini lanskega čistega dobička skupine oziroma 22 evrov bruto na delnico. To vlagateljem pri zdajšnji ceni prinaša okoli šestodstotni dividendni donos. Salus, za katerim je rekordno leto, bo na skupščini prihodnji mesec predlagal, da se za dividende porabi nekaj več kot polovica lanskega dobička, natančneje 5,7 milijona evrov. Delničarji bi tako dobili 55 evrov na delnico, pri čemer so 25 evrov že prejeli.

 

Salus namreč skoraj tradicionalno izplačuje tudi vmesno dividendo. Delničarjem, ob upoštevanju že izplačanega zneska, dividenda prinaša 5,6-odstotni donos pri zdajšnjem tečaju.

 

Skoraj zanesljivo bo rekordne dividende vlagateljem predlagala tudi novomeška Krka, ki je z naskokom največja delniška družba v Sloveniji z okoli 46.000 malimi delničarji. Predlog delitve bilančnega dobička bo dolenjski farmacevt razkril čez slabe tri tedne. V skladu z njegovo dividendno politiko se za dividende nameni najmanj polovica dobička preteklega leta. Ob lanskem rekordnem dosežku bi to pomenilo okoli 4,70 evra dividende na delnico. A lani je Krka delničarjem namenila nekaj večji delež, povsem mogoče je, da jih bo s podobno odločitvijo razveselila tudi letos. Že delitev polovice lanskega dobička pa delničarjem ob zdajšnji ceni prinaša petodstotni donos.

 

Omejitve regulatorjev

V kar nekaj borznih družbah izplačilo dividend kroji epidemija. Najbolj izpostavljene so finančne ustanove Zavarovalnica Triglav, Sava Re in NLB, ki so morale lani zadržati izplačevanje dividend po navodilih regulatorjev. Ti izplačilo dividend za zdaj omejujejo tudi letos, saj še niso znane vse posledice epidemije. Nepredvideni dogodki pa bi lahko vplivali na finančno stabilnost poslovanja. A povsem brez dividend delničarji letos skoraj gotovo ne bodo ostali. NLB, ki je lani skupaj z učinkom prevzema Komercijalne. Ob tem pa NLB poskuša pridobiti dovoljenje za izplačilo dodanih 67 milijonov evrov (dodatne tri evre na delnico) v drugi polovici leta. Že odobreno izplačilo delničarjem prinaša 2,4-odstotni donos. NLB je sicer napovedala, da bo povprečno izplačilo dividend v prihodnjih treh letih preseglo sto milijonov evrov.

Tudi zavarovalnice so omejene in izplačilo ne sme biti večje od povprečja izplačanih dividend v treh letih pred epidemijo, pri čemer morajo biti izpolnjeni še drugi pogoji, povezani s kapitalsko ustreznostjo in likvidnostjo.

Za Zavarovalnico Triglav to pomeni, da lahko izplača največ 2,50 evra na delnico. Delničarji bi bili s tem zadovoljni, saj je to enako izplačilo kot v letih pred epidemijo in pri zdajšnji ceni delnic prinaša skoraj osemodstotni dividendni donos. Omejitev glede na pretekla izplačila omogoča Zavarovalnici Triglav razdelitev kar 77 odstotkov lanskega dobička. Znova opozarjamo, da mora upoštevati še druge regulatorne omejitve.

Bolj omejena je zavarovalna skupina Sava, ki se je v zadnjih letih s prevzemi opazno razširila in prevzemom delno tudi prilagodila dividendno politiko. Sava Re pa je omejena z največ 0,85 evra dividende na delnico, kar delničarjem ponuja 3,6-odstotni dividendni donos. Za dividende lahko razdeli le okoli četrtino lanskega dobička, ki so ga sicer polepšali enkratni dogodki.

Še težje je predvideti, koliko bodo vlagateljem ponudili Cinkarna Celje, Luka Koper in Telekom Slovenije.

Uprava Luke Koper je že lani predlagala zadržanje izplačila dividend, a so delničarji nato izglasovali izplačilo 1,07 evra na delnico. Koprskemu upravljavcu pristanišča je dobiček lani upadel za petino, vseeno pa je družba verjetno sposobna ohraniti enako izplačilo dividend kot lani. To bi namreč pomenilo, da bo za dividende porabljena polovica lanskega dobička. Delničarjem to prinaša 5,4-odstotni dividendni donos.

 

Usihanje dividend Telekoma

Nekoliko manjša kot lani pa bo verjetno dividenda Cinkarne Celje, ki ji je lani dobiček upadel za šestino. Če bo Cinkarna izplačala enak delež dobička kot lani, bo dividenda znašala okoli 15 evrov, lani je sicer izplačala 17 evrov dividende. A že nižje izplačilo delničarjem daje več kot sedemodstotni dividendni donos.

Največja uganka je Telekom Slovenije, ki je lani delničarjem izplačal 3,50 evra dividende na delnico. Povsem sveža uprava bo predlog predvidoma pripravila do 6. aprila, ko je predvidena objava sklica skupščine. Če bo Telekom ohranil lansko višino dividende, bo razdelil kar 83 odstotkov lanskega dobička. Takšno izplačilo bi delničarjem prineslo več kot sedemodstotni donos pri zdajšnji ceni delnic. A cena delnic verjetno pomeni, da vlagatelji pričakujejo skromnejše izplačilo. Spomnimo, leta 2018 je Telekom vlagateljem izplačal 14,30 evra na delnico, kar je bilo takrat bistveno več od dobička preteklega leta.

Predlagana dividenda Petrola prinaša šestodstotni dividendni donos. Zaradi omejitev regulatorjev bodo dividende NLB bistveno nižje od ciljev uprave. 46.000 delničarjev Krke bo o dividendi glasovalo v prvi polovici julija. Vodilne družbe na ljubljanski borzi delničarjem prinašajo solidne donose.

 

Delničarji Inteurope ostali brez dividend ker je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19

Delničarji družbe Intereuropa, d.d. so se na 34. redni skupščini seznanili s poslovanje skupine Intereuropa v minulem letu 2019. Ob tem so odločali o delitvi bilančnega dobička, ki lani znaša 7,9 milijona EUR, ter o  podelitvi razrešnice Nadzornemu svetu in Upravi družbe. Predsednik Društva MDS je na skupščini zastopal 475.345 delnic oz. 1,83 % prisotnega kapitala na skupščini družbe.

 

Koper, 27.08.2020

 

Pošta Slovenije je skupaj s konzorcijem prevzemnikov v letu 2019 zaključila prevzem Intereurope in za 1 delnico plačala 1,45 EUR na delnico in temu je tudi kasneje sledil tečaj delnice IEKG na borzi, ki je leto zaključila pri tečaju 1,43 EUR. Knjigovodska vrednost delnice pa se je v letu 2019 povečala iz 3,09 EUR na 3,18 EUR na dan 31.12.2019. Na skupščini bomo tudi vprašali kakšne načrte ima družba v prihodnje in kakšno dividendno politiko predvideva v prihodnje.

 

Društvo MDS je še pred skupščino podalo nasprotni predlog za delitev dividend

 

Statut družbe določa, da so do dividende upravičene tako redne kot prednostne delnice, ki pa imajo še pravico do dodatka v viši 1 centa na delnico. Tako smo v Društvu MDS predlagali dividendo v višini 0,14 EUR na redno delnico in 0,15 EUR na prednostno delnico. V kolikor bi tak predlog sprejet, bo pomenilo, da je dividendni donos 4,4 % glede na knjigovodsko vrednost delnice (3,18 EUR) in skoraj 9,8 % glede na tržno vrednost na ljubljanski borzi (1,43 EUR na dan 31.12.2019). Pri predlogu smo upošteval, da je družba še vedno zadolžena, saj neto finančni dolg/EBITDA še vedno znaša 3,9.  VZMD je svoj napačen predlog, ki ni bil skladen s 3 členom statuta statutom popravili in namesto 0,40 EUR predlagali delitev 0,24 EUR na delnico.

 

V obrazložitvi predloga uprave in NS je predsedujoči še enkrat povedal, da je bila družba prejemnica državne pomoči zaradi pandemije COVID 19 in prav tako je odložila za plačilo cca 4 mio EUR kreditov za dobo enega leta in bi morebitno izplačilo dividend pomenilo zavezo vračila državne pomoči z obrestmi, kot tudi kršitev zavez iz odloga prej omenjenega posojila.

V razpravi je več delničarjev izrazilo željo, da družba omogoči izstop pod enakimi pogoji kot je bil opravljen nakup večinskega deleža se pravi po 1,45 EUR za delnico, bodisi z iztisom, bodisi preko instituta odkupa v sklad lastnih delnic. Po opravljeni razpravi je po sprejemu proceduralnega predloga skupščina izglasovala z 90 % večino, da se dividenda ne deli, zato je VZMD najavil možnost izpodbijanja tega sklepa.

 

Uspešno poslovanje Skupine Intereurope in zmanjšanje njene zadolženosti

 

Skupina Intereuropa je v letu 2019 ustvarila 160,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je enako kot v letu 2018, ko so bili prihodki od prodaje najvišji v zadnjih šestih letih. Denarni tok iz poslovanja (v nadaljevanju: EBITDA) se je povečal za 13 odstotkov in znaša 14,0 milijona evrov. Poslovni izid iz poslovanja znaša 7,5 milijona evrov, čisti poslovni izid pa 4,2 milijona evrov. Bilančni dobiček znaša 7,9 mio EUR. Neto finančni dolg je ob zaključku leta 2019 znašal 54,4 milijona evrov, kar je za 5,8 milijona evrov manj kot ob koncu leta 2018. Navedeno se kaže tudi v izboljšanem kazalniku neto finančni dolg/EBITDA, ki se je v letu 2019 zmanjšal za 19,9 odstotka s 4,9-kratnika na 3,9-kratnik.  Skupina Intereropa je uspešno zaključila refinanciranje dolgov v januarju 2020, k uspešni izvedbi pa je izdatno pripomogla Pošta Slovenije, d. o. o., z izdajo poroštva k posojilu v višini 80 odstotkov zneska posojila.

 

Zdrs indeksa omilil domači farmacevt

Medij: Finance Avtorji: Mt. K. Teme: mali delničarji Datum: 10.08.2020 Stran: 12  

Vrednost delnic na domači borzi je minuli teden v povprečju znova nekoliko upadla, najprometnejša Krka pa je vnovič osrečila delničarje z rastjo tečaja. Vlagatelji na ljubljanski borzi so sredi vrhunca turistične sezone v večini na počitnicah, a to ne pomeni, da borza povsem spi.

Borzni posredniki so minuli teden sklenili za dobre štiri milijone evrov prometa, najbolj likvidna je bila spet Krka, ki se je izkazala tudi z rastjo tečaja. Slovenski »blue chipi« so se večinoma sicer pocenili, saj je indeks SBI TOP upadel za pol odstotka, na 840,05 točke.

Zanimanje za novomeškega farmacevta po objavi polletnih rezultatov ne jenja, na lov na delnice pa se je vnovič odpravila tudi družba sama. Krka je za lastne delnice to pot namenila skoraj 300 tisoč evrov, trenutno pa ima v lasti 4,4 odstotka lastnih delnic. Vrednost Krke se je v tednu dni okrepila za štiri odstotke, na 86,6 evra, na negativni strani pa so bile delnice NLB, Petrola, Telekoma in Luke Koper. 

Največ, 5,5 odstotka, so izgubile delnice Petrola, vendar je pri slednjih zapadla upravičenost do dividende. Nekaj manj oziroma 4,8 odstotka so izgubile delnice Luke Koper, delnice Telekoma Slovenije so zdrsnile za 3,2 odstotka, delnice NLB pa za 2,9 odstotka.

Na tedenski ravni so se med najpomembnejšimi okrepile le še delnice Zavarovalnice Triglav, ki so se podražile za odstotek. Cinkarna za zdaj posluje v skladu z načrti.

Glede na teden prej je nespremenjena ostala vrednost delnic Save Re in Cinkarne Celje. Slednja je razkrila, da ob letošnjih prihodkih, ki so manjši od načrtovanih, še vedno posluje v okvirih, ki bi ob koncu leta omogočili dosego načrtovanega dobička. Kot je opozoril prvi mož družbe Aleš Skok, bodo rezultati v skladu z napovedmi, če se razmere ne bodo poslabševale.

Zelo skromen promet je zaznamoval trgovanje z delnicami Intereurope, po tem, ko jo je prevzela Pošta Slovenije, pa je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo dividende. Od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička želijo zanje nameniti nekaj manj kot štiri milijone evrov, vodstvo pa na drugi strani predlaga, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Malim delničarjem Intereurope je dovolj: po sedmih letih bi končno imeli izplačane dividende

Medij: Regional obala (spletna izdaja) Avtorji: Uredništvo/STA Teme: mali delničarji, skupščine Datum: 04.08.2020 Ura: 7.00 Vir objave: TUKAJ

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je za skupščino družbe Intereuropa, ki bo 27. avgusta, vložilo nasprotni predlog, s katerim predlaga, da družba od 7,9 milijona evrov bilančnega dobička za dividende nameni nekaj manj kot štiri milijone evrov. Vodstvo je v sklicu skupščine predlagalo, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.

Društvo predlaga, da se za izplačilo dividend nameni 3,95 milijona evrov, in sicer za vsako od 10.657.965 prednostnih delnic en cent bruto na delnico oz. skupno okoli 106.600 evrov ter za vsako od 27.470.668 rednih delnic z glasovalno pravico in prednostnih delnic 14 centov bruto na delnico oz. skupno 3,85 milijona evrov. Preostanek bilančnega dobička v višini 3,96 milijona evrov bi ostal nerazporejen.

"Ker že od leta 2013 delničarji nismo prejeli dividend, predlagamo, da za to namenimo polovico bilančnega dobička, drugo polovico pa pustimo nerazporejeno. Delničar meni, da s takim predlogom ne ogroža dolgoročnega razvoja in nadaljevanja razdolževanja družbe, zvestim delničarjem pa daje donos, ki ga niso bili deležni v preteklih letih," so zapisali ob predlogu, danes objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Izplačilo dividend predlaga tudi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD), in sicer bi, kot so objavili 24. julija, za dividende namenilo 6,73 milijona evrov oz. 40 centov bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička pa bi ostal nerazporejen.

V MDS so napovedali, da bodo glasovali proti predlogu VZMD, ker da "ni skladen z 3. točko statuta družbe, saj ne predvideva delitve dividende in prednostnega zneska za prednostne delnice".

Vodstvo družbe, ki je v 80,89-odstotni lasti Pošte Slovenije (ta ima 68,79 odstotka navadnih in 100 odstotkov prednostnih delnic), je v sklicu predlagalo, da bilančni dobiček v celoti ostane nerazporejen.

Skupščina je bila sprva sklicana za 14. april, a so jo takrat zaradi epidemije covida-19 preklicali. Takrat je bil na dnevnem redu tudi predlog za iztisnitev malih delničarjev, ki ga v tokratnem sklicu ni.

Intereuropa, Globalni logistični servis - nasprotni predlog Društva MDS za delitev dividende v višini 14 centov za redno in 15 centov za prednostno delnico.

INI-547/20

INTEREUROPA, d.d., Koper

Prejet nasprotni predlog za 34. skupščino delničarjev

Na podlagi določil pravil Ljubljanske borze d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje družba Intereuropa d.d., Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, objavlja naslednje sporočilo:

V zvezi s 34. redno skupščino delničarjev družbe Intereuropa d.d., ki bo 27. 8. 2020 ob 15.00 uri na sedežu družbe, Vojkovo nabrežje 32, 6000 Koper, je družba dne 31. 7. 2020 prejela nasprotni predlog delničarja Društvo Mali delničarji Slovenije, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana, ki je podal nasprotni predlog k predlogu sklepa 2.1. pod točko 2 dnevnega reda »Seznanitev z letnim poročilom skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za leto 2019 z mnenjem revizorja in pisnega poročila nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila po 282. členu ZGD-1, informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, sklepanje o uporabi bilančnega dobička, sklepanje o podelitvi razrešnice ter seznanitev s Politiko prejemkov članov uprave družbe Intereuropa d.d.”.

Vsebina nasprotnega predloga je razvidna v priponki.

Javna objava bo dostopna na SEO-netu in na spletni strani družbe Intereuropa d.d. na naslovu www.intereuropa.si najmanj pet let po datumu objave.

Uprava družbe
Datum: 03.08.2020
Pripeti dokumenti:  nasprotni predlog
 
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.