Abanka

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 21. avgust 2024 Stran: 3

Madžarski bančni krog sklenjen

Kako je OTP banka vstopala na slovenski bančni trg in prišla do 30-odstotnega deleža? Koliko jo je to stalo in kdaj bodo predstavili novega vodjo OTP banke v Sloveniji? In zakaj mali delničarji predlagajo zunajsodno poravnavo?

Jutri je predviden dan D za pravno združitev Nove KBM (NKBM) in SKB v OTP banko. Po besedah predsednika uprave Nove KBM Johna Denhofa naj bi pravna in tudi operativna združitev potekala "izjemno gladko", saj imajo izkušnje z združevanji bank, nazadnje z Abanko. Tako se bo združena banka od petka imenovala OTP banka. Operativna združitev pa bo potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra, ob čemer bodo največ sprememb deležne stranke SKB. 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

Madžarska bančna skupina OTP s preko sto milijardami evrov bilančne vsote in več kot 40 tisoč zaposlenimi na trinajstih bančnih trgih si je vseskozi prizadevala za naskok na slovenski bančni trg. Teren je namreč tipala že leta 2015, ko je vlada Mira Cerarja prodala NKBM za 250 milijonov evrov ameriškemu Apollu in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Prav tako so bili Madžari neuradno za okoli deset odstotkov ponujene kupnine prekratki za Abanko, ki jim jo je za 444 milijonov evrov speljala prav NKBM. Decembra 2019 jim je le uspelo od francoske skupine Societe Generale kupiti SKB in njeni lizinški družbi. Za prvi prevzem v Sloveniji so odšteli 323 milijonov evrov. Sandor Csanyi, predsednik in glavni izvršni direktor skupine OTP, je že takrat napovedal nadaljnje prevzeme bank, saj da želijo v Sloveniji doseči nad 25-odstotni tržni delež, celo do 30-odstotnega. Ko so se utrdili v SKB, so bili z nekaj manj kot devetodstotnim tržnim deležem tretja največja banka v državi. Francoski črno-rdeči logotip je ozelenel v korporativne barve OTP. Banko pa še naprej vodi Anita Stojčevska.

Madžari so si tudi po različnih lobističnih poteh prizadevali za prevzem Nove KBM, ki bi jim prinesla želeno tretjino bančnega trga in jih izenačila z največjo konkurentko NLB. Med drugim sta se Sandor Csanyi in član uprave OTP banke Laszlo Wolf v Ljubljani sredi maja 2021 sestala s tedanjim premierjem Janezom Janšo.

Sredi aprila 2021 sta dopisnika Reutersa iz Budimpešte poročala, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu NKBM. Neuradno sta še navedla, da se prevzemna cena giblje okoli 1,2 milijarde ameriških dolarjev oziroma okoli milijarde evrov. Pogajanja v ZDA so bila uspešna, saj so že konec maja 2021 v Budimpešti potrdili, da je OTP banka z 8o-odstotnim lastnikom NKBM ameriškim skladom Apollo in petinsko lastnico EBRD podpisala pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

Zneska v OTP in Apollu ne razkrivajo, je pa Csanyi v intervju za Večer na vprašanje, glede na to, da so slovenski davkoplačevalci bančno luknjo mariborske banke zakrpali z okoli 850 milijoni evrov, ali je bila kupnina višja ali nižja, odgovoril: "Zvito vprašanje, ponavljam, da smo v skladu s podpisano prodajno pogodbo zavezani k molčečnosti. Lahko pa rečem, da bi bili zadovoljni, če bi bila kupnina okoli zneska, ki ga omenjate." Ob tem je nedvomno, da so ameriški bankirji z izpogajano kupnino postali zmagovalci slovenske bančne sanacije.

Nervoza ob čakanju na soglasje varuha konkurence

Agencija za varstvo konkurence (AVK) je nato več kot leto presojala morebitne vplive na slovensko bančno konkurenco. Zaradi tega je bilo na strani sklada Apollo in OTP kar nekaj nervoze. Američani so se namreč želeli čim prej umakniti iz Slovenije. Zvonili so telefoni na linijah Maribor-Ljubljana-Budimpešta--Frankfurt. In OTP banka je 30. januarja lani le pridobila soglasja AVK, s čimer je izpolnila še zadnji pogoj za sklenitev finančne transakcije pri prevzemu NKBM. Madžari so kupnino poravnali 6. februarja 2023 in postali uradni lastniki Skupine Nova KBM. 

Nato je prvi mož OTP banke Csanyi na odmevni tiskovni konferenci v Kazinski dvorani SNG Maribor oznanil, da bodo vodenje bodoče združene OTP banke zaupali predsedniku uprave Nove KBM Johnu Denhofu, podpredsedniško funkcijo pa namenili prvi bančnici SKB Aniti Stojčevski. Takrat je Csanyi prvič obiskal tudi sedež banke in se srečal z nekaj uslužbenci. Napovedal je leto in pol združevanja bank in sinergije na področju poslovalnic, posebno tistih, ki so si najbližje.

Sredi aprila letos je Madžarom naredil nekaj sivih las John Denhof, ko je napovedal slovo od bančništva ob koncu mandata decembra letos. Da bo šel na svoje in po potrebi sodeloval tudi z OTP, če bodo tako želeli. Na sedežu banke v Budimpešti so začeli prečesavati morebitne kandidate za njegovega naslednika. Na vprašanje, kdo bo od petka vodil združeno OTP banko v Sloveniji in v kateri fazi je postopek kadrovanja oziroma kdaj bi lahko bil imenovan novi prvi mož slovenske veje OTP, pa so nam včeraj iz Budimpešte odgovorili: "Aktualni predsednik uprave Nove KBM John Denhof bo vodil OTP banko v Sloveniji do izteka mandata konec decembra letos. Njegov naslednik pa bo prevzel vodenje banke v letu 2025, ko bo pridobil potrebno licenco. Kadrovski postopek je v zaključni fazi, tako da bomo novega bodočega vodjo OTP banke v Sloveniji kmalu predstavili."

Sredi aprila je precej vznemirjenja in burnih odzivov, predvsem v Mariboru in Podravju, sprožila odločitev vodstva OTP banke, da preseli sedež NKBM sprva na začasni naslov na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga prav tako gradijo Madžari. Sledili so pozivi k zamenjavi banke, nekateri so to tudi storili. Nato je konec junija OTP dobila še dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank. Ta se bo, kot rečeno, pravno zgodila jutri, medtem ko bo operativna združitev potekala od 30. avgusta do vključno 2. septembra.

"Ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva"

Dr. Bogomir Kovač o združevanju Nove KBM in SKB v OTP banko meni, da gre za odločitve kapitala. "V hipu, ko privatizirate eno ali drugo banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja... Interes, ki ga je v tem primeru pokazal madžarski kapital, ima veliko več širših, političnih, življenjskih, strateških postavk, medtem ko je bila privatizacija Nove KBM rezultat finančnih skladov, ki imajo en sam cilj - da tako ali drugače svoj portfelj obogatijo. Ampak ko enkrat spustimo stvari iz svojih rok, nanje nimamo več vpliva. Na eni strani je pri nas z zahoda prisoten zelo močan vpliv italijanskih bank, in to na pomembnem strateškem območju, pa tudi vpliv madžarske banke na vplivnem območju sosednje Madžarske. Oboje je za Slovenijo z globalnega dolgoročnega vidika nevarna situacija, ampak v to smo se spravili z zelo nespametnimi potezami v preteklosti,” meni Kovač. Pri tem pojasni, kako smo naš bančni sistem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pripeljali v to situacijo: "Po prvi sanaciji in razbijanju Ljubljanske banke - kar je bila tudi problematična operacija - smo prišli v razmere, ki smo jih do konca zakoličili ob veliki finančni krizi in diktatu, ki ga je izvajala Evropska centralna banka in tudi bančni kapital zahodnih interesnih družb, ki je stal za ECB. Francozi so se umaknili že zdavnaj, bi bila pa to oblika, ki je smiselna, namreč imeti v našem prostoru francoske in nemške banke, ne pa italijanskih in madžarskih, tudi avstrijskih. To bi bilo smiselno, če bi imeli globalno strateško politiko, vendar pa te ni bilo niti med bankirji in še manj med političnimi vrhovi.”

Kovač še meni, da je združevanje bank zdaj stvar tehničnega preigravanja. To da ni lahko, gre za nekaj zelo dolgoročnega, kar je treba dobro urediti, utrditi, zato se v tem procesu tudi ni hitelo, delalo se je zelo sistematično, po njegovem mnenju najbrž dobro, saj so v ozadju profesionalne ekipe. 

"V hipu, ko privatizirate banko, je od tod dalje le vprašanje časa, kako bo prišlo do centralizacije, združevanja..." 

Mali delničarji za zunajsodno poravnavo 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), poziva lastnika OTP in upravo, naj razmislijo o zunajsodni poravnavi s skoraj sto tisoč izbrisanimi delničarji: "OTP banka bi kot prevzemnik Nove KBM in pravni naslednik Abanke Vipa ter Banke Celje lahko s tem zaprla desetletno 'pravno sramoto', ki epiloga zaradi zapletov pri sprejemanju zakonodaje še ni dobila." Stankovič doda, da bi morebitna taka poslovna poteza OTP v Sloveniji poglobila zaupanje. V MDS še menijo, da bi lahko nastopila morebitna obveznost do OTP, saj tečejo tožbe ne samo zoper Republiko Slovenijo, temveč tudi zoper poslovne banke oziroma njene pravne naslednice.

Spomnimo, da je Sandor Csanyi v enem od intervjujev za Večer na vprašanje, ali so v elemente prodajne pogodbe vnesli tudi klavzule o poplačilu nekdanjih imetnikov obveznic in delnic NKBM, odgovoril: "Ne poznam podrobnosti sanacije slovenskega bančnega sistema, povedali so mi, da je slovenska država vanj vložila znatna sredstva. Glede na to, da smo kupili NKBM od ameriškega zasebnega sklada, ta finančna transakcija teh elementov ne vsebuje." Na vprašanje, ali so seznanjeni, da potekajo tudi finančni pravdni postopki v zvezi s tem, pa je odgovoril: "Smo seznanjeni, toda po zagotovilih naših pravnih svetovalcev ti ne vplivajo na naše načrte z NKBM." 

Kako je nastajala OTP banka v Sloveniji

13. december 2019: OTP banka iz Budimpešte kupi 99,73-odstotni delež SKB banke in 100-odstotna deleža družb SKB Leasing in SKB Leasing Select od francoske Skupine Societe Generale. 16. april 2021: Dopisnika agencije Reuters iz Budimpešte poročata, da naj bi se madžarska bančna skupina OTP pogajala z ameriškim investicijskim skladom Apollo o nakupu Nove KBM. 

31. maj 2021: Madžarska OTP banka z lastniki Nove KBM ameriškim skladom Apollo (80 %) in EBRD (20 %) podpišejo pravno zavezujočo pogodbo o nakupu.

6. februar 2023: S plačilom kupnine OTP banka postala lastnica Skupine Nove KBM. 

19. april 2024: OTP napove selitev sedeža Nove KBM iz Maribora, sprva na Slovensko cesto v Ljubljani, nato pa v kompleks Emonika, ki ga gradijo Madžari.

5. april 2024: John Denhof, predvideni prvi mož združene OTP banke, napove odhod iz te bančne skupine s koncem leta 2024.

27. junij 2024: Nova KBM in SKB banka pridobita dovoljenji ECB in Banke Slovenije za združitev bank.

22. avgust 2024: Združitev SKB banke in Nove KBM v OTP banko Slovenija.

30. avgust do 2. september: Operativni prenos strank SKB banke v informacijski sistem Nove KBM. 

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021

Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu podalo uradno mnenje, da je bila Banka Slovenije pri izreku izrednih ukrepov v bančni sanaciji 2013 in 2014 neuspešna, kot neustrezne pa je izrecno opredelilo tudi uporabljene metode vrednotenja nepremičnin »drive by« in »desk top«, saj niso skladne z MSOV, in še enkrat poudarilo, da bi morali biti pri vrednotenju upoštevani MSRP standardi.

V mnenju na strani 370 v 3. odstavku, Računsko sodišče zapiše, da Banka Slovenije izreka izrednih ukrepov v okviru bančne sanacije v letih 2013 in 2014 ni utemeljila na ustreznih podlagah in je bila pri tem NEUSPEŠNA.

Ljubljana, 10.12.2020

Izvajalci AQR so uporabili neprimerne metode za vrednotenje nepremičnin, Banka Slovenije pa ni  dobila vseh gradiv in izračunov od izvajalcev AQR, da bi kritično preverila primernost, zanesljivost in verodostojnost njihovih rezultatov 

Računsko sodišče ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni  omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013 (vir: 2. odstavek 373 strani).

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec iz odaje Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 z dne 10.12.2020 pritisnmite na sliko ali TUKAJ.

Banka Slovenije izvajalcev AQR tudi ni pridobila vseh gradiv in izračunov, ki bi ji omogočali izvajanje kontrol nad tem, ali je bil izračun obsega dodatno potrebnih oslabitev izveden skladno z dogovorjeno metodologijo oziroma ali rezultati AQR predstavljajo primerno in zanesljivo podlago za odločanje o izreku izrednih ukrepov (vir: 2. odstavek 373 strani).

Tudi računsko sodišče potrjuje, da bi morali biti upoštevani MSRP in MSOV

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvidela ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, vendar je hkrati predpisala, da se, ko je banka stabilizirana, izdelajoo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka, vsem »porezanim« in s tem oškodovanim imetnikom finančnih instrumentov.

Zakaj je mnenje Računskega sodišča, 7 let po izvedeni bančni sanaciji, v veliki meri počrnjeno?! Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo MDS poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru ter omogoči vpogled tudi vsem pravnim zastopnikom razlaščenih, ki vodijo pravde na sodiščih

Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po 6 oz. 7 letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevale slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin. 

Računsko sodišče naj nemudoma izroči nepočrnjeno kopijo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije in Državnemu zboru Republike Slovenije

Glede na dejstvo, da Ustavno sodišče presoja o določbah Zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic je to mnenje Računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike.

Glede na to, da je ukrepe sanacije in zakon o učinkovitem pravnem sredstvu ter napotitev Računskega sodišča v pregled Banke Slovenije potrjeval Državni zbor Republike Slovenije, morajo tudi vsi poslanci dobiti nepočrnjeno kopijo, da si lahko ustvarijo svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema. Vse našteto je še posebej nujno tudi zato, ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev.

Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?

V Društvu MDS nas tudi zanima, kdaj bo Specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadba NPU. Spomnimo, da je dne 19.12.2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo podal NPU zaradi kaznivega dejanja Zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem v zvezi s petim odstavkom 257. člena Kazenskega zakonika-1 in v zvezi z 20. členom Kazenskega zakonika-1.

V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB.

Računsko sodišče naj nemudoma ustvari varno sobo in objavi popolno poročilo brez prikrivanja

Zaradi enakosti pred zakonom in učinkovitega pravnega varstva pravic razlaščenigh delničarjev in obvezničarjev, naj Računsko sodišče v varno sobo naloži nepočrnjeno poročilo in jasno navodilo na kak način lahko dostopajo razlaščeni imetniki delnic in obveznic ter njihovi pravni zastopniki in s tem omogočijo enakopravni položaj v pravnih postopkih za vse udeležene. 

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Glede na navedbe računskega sodišča, ki izraža dvom v uspešnost izrečenih ukrepov je še enkrat več na mestu pobuda Društva MDS, da pristopi k sklenitvi izvensodne poravnava ali pa se ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo  ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: ponedeljek, 12. oktobra 2020 Ura: 15.18

Banka Slovenije je namreč v ustavno presojo ponovno poslala člen, ki računskemu sodišču omogoča revizijo njene nadzorne vloge pri sanaciji bank. 

Ljubljana – Potem ko je računsko sodišče opravilo revizijo nadzorne vloge Banke Slovenije v zadnji sanaciji bank leta 2013 in 2014, zdaj objava ugotovitev visi v zraku. Banka Slovenije je namreč člen zakona, ki je računskemu sodišču dal podlago za to revizijo, ponovno poslala v ustavno presojo in predlagala njegovo zadržanje do odločitve. Hkrati bodo v Banki Slovenije najeli skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi pripravila nove rešitve za učinkovito varstvo razlaščenih vlagateljev bank.

Računsko sodišče je revizijo v centralni banki začelo v začetku leta 2019, nekaj mesecev po tem, ko je Banka Slovenije po zamenjavi vodstva umaknila zahtevo za ustavno presojo člena, ki takšno revizijo omogoča. Zdaj je Banka Slovenije določila zakona o bančništvu, ki računskemu sodišču omogočajo nadzor nadzorniških praks Banke Slovenije, spet vložila v ustavno presojo. Aktualni guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pojasnjuje, da so se za to odločili, potem ko so videli, da si je računsko sodišče ta člen interpretiralo zelo na široko. »V Banki Slovenije smo upali, da bo interpretacija računskega sodišča takšna, da ne bo posegala v našo neodvisnost. Ker pa se to ni zgodilo, smo se odločili, da jo zavarujemo z ustavno presojo,« je dejal Vasle. Kot ga je razumeti, so revizorji posegli v upravni postopek, ki je v pristojnosti sodišč.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel pravi, da je zanj odločitev Banke Slovenije za ponovno ustavno presojo omenjenih določil presenečenje. »Jaz ne vidim razlogov za to, saj menim, da v ničemer nismo prekoračili pooblastil in da smo delo temeljito opravili,« dodaja sogovornik. Računsko sodišče je namreč že pripravilo osnutek revizije, na katerega je Banka Slovenije že dala ugovore. Po Veselovih besedah bodo delali naprej in če ustavno sodišče v določenem času ne sprejelo odločitve, bodo poročilo tudi objavili. Ugotovitev ne razkriva, so se pa državni revizorji, opredelili do vseh ključnih elementov v sanaciji bank - od izvajalcev, do ocene vrednosti sredstev in zavarovanj do samih stresnih testov.
 

Bomo dobili nov zakon o razlaščencih?

Hkrati si po Vasletovih besedah v Banki Slovenije prizadevajo, da bi se zgodba s sanacijo bank in razlastitvijo delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank po šestih letih vendarle začela razpletati. Za to namerava Banka Slovenije zdaj najeti skupino pravnih strokovnjakov, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila rešitve, ki bi razlaščenim vlagateljem ponudile učinkovito pravno varstvo in bi bile hkrati v skladu z ustavo ter slovenskim in evropskim pravnim redom. V omenjeni skupini naj bi sodelovali Franc Testen, Miha Juhart, Miro Prek in André Prüm, pri delu pa bi ji podporo zagotavljali tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance.

MDS: Nov manaver BS

Današnjo izjavo guvernerja Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumejo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da so »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP). Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi tako imenovana skupina treh domačih in enega tujega (iz Luksemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podali mnenje o sanaciji, ima po njihovem mnenju veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik, v tem primeru Banka Slovenije, »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

»Če bi Banka Slovenije imela resen namen neodvisne revizije, bi počakala, da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi Banka Slovenije ponovno na ustavno sodišče podala pobudo, da preveri, ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja računskega sodišča,« še opozarjajo.

Spomnimo, da je že sprejeti zakon, ki naj bi razlaščencem omogočil pravno varstvo, ustavno sodišče zadržalo prav na pobudo Banke Slovenije. Ta se namreč ni strinjala z rešitvijo, da bi plačal morebitne odškodnine za omenjene razlastitve.

Ljubljana, 12.10.2020

Banka Slovenije je imela škarje in platno, ECB ni bil pristojen v času sanacije

Današnjo izjavo guvernerja Banke Slovenije mag. Boštjana Vasleta v Društvu MDS razumemo kot obrambni manever, s katerim želi Banka Slovenije še vedno dokazovati, da je »bančno luknjo« pravilno izračunali, pa čeprav le tega niso izračunali ob predpostavki delujočega podjetja skladno z mednarodnimi računovodskimi standardi (MSRP).

V času izbrisov je veljal Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank, ki pa sta izrecno določala, da se cenitve za potrebe teh ukrepov izvajajo skladno z MSRP in MSOV.

Slovenija tudi ni bila del enotne bančne unije na dan izbrisov, zato »žuganje z arhivi ECB« nima pravnega temelja. Pri tem bi spomnili, da je ECB v drugih postopkih sanacije res predvideva ad hoc cenitve, da banko v težavah rešiš pred stečajem, in hkrati predvideva, da ko je banka stabilizirana, naredijo nove cenitve skladne s standardi in seveda povrnejo morebitno neupravičeno korist, ki jo je dobila banka vsem »porezanim« imetnikom finančnih instrumentov.

»Neodvisni četvorček pravnih strokovnjakov«, le nov pravni manever in zavlačevanje Banke Slovenije

Predlog Banke Slovenije, da se ustanovi takoimenovani team 3 domačih in 1 tujega (iz Luxemburga) pravnega strokovnjaka, ki naj bi podal mnenje o sanaciji ima veliko pomanjkljivost, ki se ji reče »neodvisnost«, saj naročnik in plačnik v tem primeru Banka Slovenije »poda tezo, ki naj jo pravni strokovnjaki dokažejo«.

Mnenje računskega sodišča o sanaciji tik pred izdajo, ali ga želi morda Banka Slovenije zaustaviti?

V kolikor bi Banka Slovenije imel resen namen »neodvisne revizije« bi počakala da računsko sodišče izda mnenje o sanaciji, ki je v fazi osnutka. A očitno je Banka Slovenije presodila, da »to mnenje računskega sodišča ne bo zelo ugodno za Banko Slovenije«, saj si drugače ne predstavljamo, zakaj bi ponovno Banka Slovenije na Ustavnem sodišče podala ustavno pobudo oz presojo, da US preveri ali je računsko sodišče pristojno za pregled te problematike, tik pred izdajo končnega mnenja Računskega sodišča.

Društvo MDS še vedno predlaga poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike

Pri tem še enkrat poudarimo, da Društvo MDS predlaga, da se sklene izvensodna poravnava ali pa ustanovi poravnalna shema, ki bi končala to 7 letno pravno agonijo. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik le tega pa je skladno z veljano zakonodajo v času izbrisov Banka Slovenije ali pa v njenem imenu Republika Slovenija.

Poravnavo bi lahko sklenili le znani imetniki

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 Stran: 3

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji, obvezničarji, razlastitev v sanaciji bank Datum: četrtek, 04. septembra 2020 spletni vir: TUKAJ Ura: 15.36

Ljubljana – »Škandalozno!« Tako se je na mnenje generalne pravobranilke Evropskega sodišča v Luksemburgu v primeru tožbe evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije odzval predsednik Društva Malih delničarjev Slovenije Rajko Stanković.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je namreč presodila, da je naša država v kriminalistični preiskavi, povezani s sanacijo bank konec leta 2013, kršila protokol 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki zagotavlja nedotakljivost arhivov ECB, katerih del naj bi bila tudi Banka Slovenije. Po njenem mnenju bi se morala slovenska policija glede zasega dokumentacije Banke Slovenije uskladiti z ECB.

Pometanje pod preprogo

Rajko Stanković FOTO: Voranc Vogel/Delo

Stankovič je opozoril, da Slovenija leta 2013 še ni bila del enotnega sistema ECB.

Če bo stališče pravobranilke sprejeto, bo to razlaščencem onemogočilo dokazovanje, da cenitve bank niso bile ustrezne, saj ne bodo imeli dostopa do podatkov.

»Današnjo odločitev razumem, da se pristojni bojijo, da pri sanaciji bank ni bilo vse v redu. Če bi bilo, bi imeli interes, da se to razjasni,« je dejal Stanković.

Dodal je, da je bila imuniteta zaposlenim v mednarodnih institucijah dodeljena ob predpostavki, da ljudje tam delajo po pravilih.

»Upam, da sodišče ne bo sledilo mnenju pravobranilke,« pravi odvetnica razlaščenih bančnih vlagateljev v zadnji sanaciji bank Tamara Kek. Tudi ona opozarja, da Slovenija leta 2013 ni bila del sistema ECB. Kekova meni, da tudi če bi sodišče sledilo pravobranilki, to ne bi smelo vplivati na civilne sodne postopke glede razlastitev pri nas. »Lahko pa bi to negativno vplivalo na dostop do podatkov, če bi se Banka Slovenije sklicevala od odločitev Evropskega sodišča,« poudarja.

Evropski bogovi

Odvetnik Miha Kunič meni, da bi to vplivalo le na kazenske postopke. Tudi on se sprašuje, kdo lahko potem zaposlene v evropskih institucijah sploh preganja v primeru zlorab, če imajo vsi imuniteto in nad njimi ni nikogar. »Mene tako stališče zelo skrbi,« pravi in dodaja, da to pomeni, da lahko Banka Slovenije izda odločbo, s katero razlasti vlagatelje, a ti nimajo možnosti tega izpodbijati, ker nimajo dostopa do dokumentacije.

Bančni izbrisi

V sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo skupaj izbrisanih za 960 milijonov evrov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank. Omenjena policijska preiskava se nanaša na izračun kapitala v NLB.