Elektro Gorenjska
Elektro Gorenjska, d.d. - Kontaktni podatki
Finančni podatki o družbi |
|||
|
|
||
Družba: |
Elektro Gorenjska |
||
Oznaka delnice: |
EGKG |
||
Borza: |
Ni v borzni kotaciji |
||
ISIN koda: |
SI0031107673 |
||
Znesek/število |
Datum |
||
Osnovni kapital družbe: |
71.898.060,69€ |
31.12.2014 |
|
Število vseh delnic: |
17.286.376 |
31.12.2014 |
|
Lastne delnice: |
0 |
31.12.2014 |
|
Število delničarjev: |
427 |
31.12.2014 |
|
Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
7,89€ |
31.12.2014 |
|
Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek: |
|
|
|
Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta: |
|
|
|
Tržna kapitalizacija |
136.389.506,64€ |
31.12.2014 |
|
Kontakt za vlagatelje: |
mag. Renata Križnar |
||
Telefon: |
04 208 36 84 |
||
Email: |
renata.kriznar@elektro-gorenjska.si |
||
|
|
||
Vir podatkov: |
Potrjeni podatki s strani družbe |
||
|
|
||
Opozorilo: |
Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo. |
Elektro distribucijska podjetja revidirane KV delnic EDP na dan 31.12.2022 in nerevidirane KV EDP na dan 30.09.2023 in 9 mesečni nerevidirani izkazi EDP
Društvo MDS je zaradi številnih klicev delničarjev Elektro distribucijskih podjetij (v nadaljevanju EDP) pripravilo pregled revidiranih knjigovodskih vrednosti delnic posameznih EDP na dan 31.12.2022 izračunane na 2 decimalki natančno - vir podatkov letna revidirana poročila EDP za leto 2022 in preračunane nerevidirane knjigovodske vrednosti delnic vseh 5 EDP-jev na dan 30. september 2023 - vir podatkov nerevidirani računovodski izkazi od januarja do septembra 2023, zaokroženo na 2 decimalni mesti.
Ljubljana, 23.11.2023
Prav tako smo na željo delničarjev pripravili tabelo vrednosti na posamezno delnico v razponu od 40 % do 75 % preračunane knjigovodske vrednosti na dan 30.09.2023, zaradi lažje podaje eventualne nezavezujoče ponudbe za prodajo delnic vseh 5 EDP, ki jih ima posamezni delničar v lasti.
V kolikor želite poslati ponudbo morate le to skladno z pozivom SDH poslati najkasneje do 5. decembra 2023.
Izkaz interesa je potrebno posredovati v pisni obliki, na e-naslov SDH edp2023@sdh.si, z navedbo zadeve »IZKAZ INTERESA ZA PRODAJO DELNIC EDP«. SDH bo obravnaval izkaze interesa, ki jih bo prejel do vključno 5. 12. 2023.
Celoten poziv SDH si lahko ogledate TUKAJ
SDH - Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)
JAVNO ZBIRANJE PONUDB 21. 11. 2023
Preveritev interesa za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (nezavezujoče zbiranje izkazov interesa)
Slovenski državni holding, d. d. (v nadaljevanju »SDH«), v imenu in za račun Republike Slovenije s tem vabilom preverja interes delničarjev za prodajo delnic podjetij za distribucijo električne energije (v nadaljevanju »EDP«), in sicer:
- ELEKTRO CELJE, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vrunčeva ulica 2A, 3000 Celje, m. št. 5223067000;
- ELEKTRO GORENJSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Ulica Mirka Vadnova 3A, 4000 Kranj, m. št. 5175348000;
- ELEKTRO LJUBLJANA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana, m. št. 5227992000;
- ELEKTRO MARIBOR, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, m. št. 5231698000; in
- ELEKTRO PRIMORSKA, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica, m. št. 5229839000.
SODO prehaja pod okrilje ELESA
VLADA SODO PREHAJA POD OKRILJE ELESA
Vlada je septembra potrdila pripojitev sistemskega operaterja distribucijskega elektroenergetskega omrežja SODO k sistemskemu operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja. Vlada se kot edini družbenik Elesa v nadaljnjem postopku pripojitve družbe SODO odpoveduje več upravičenjem družbenika v primeru pripojitev po ZGD, kot so zahteve po poročanju, pregledih in reviziji pripojitve.
Z 22. decembrom lani je družba Eles vstopila kot družbenik družbe SODO s stoodstotnim deležem, pred tem je bila njen stoodstotni družbenik Republika Slovenija. S pripojitvijo družbe SODO k družbi Eles, ki bo formalno izvedena v oktobru, bo koncesija za izvajanje gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije prenesena na Eles.
Spremenilo se bo tudi dosedanje ime družbe Eles, ki bo po novem operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja. Eles bo prevzel vse zaposlene družbe SODO, tako da bodo poslovni procesi, ki jih je do pripojitve izvajala družba SODO, potekali nemoteno naprej. Tako se bo 37 zaposlenih s SODO v skladu z njihovimi dosedanjimi nalogami ter potrebami na Elesu razporedilo po področjih družbe Eles.
Pretežni del zaposlenih bo delo še naprej opravljal na lokaciji v Mariboru. Prav tako bodo na spletni strani www.sodo.si do nadaljnjega dostopne vse informacije in aplikacije za uporabnike omrežja.
Delničarji Elektra Gorenjska so se seznanili z izgubo z naslova interventnega zakona
Kranj, 24. avgusta - Delničarji Elektra Gorenjska so se na današnji skupščini, na kateri je bilo prisotnega 85,75 odstotka kapitala, seznanili z lanskim poslovanjem družb v skupini. Družba Elektro Gorenjska je leto zaradi uveljavitve interventnega zakona za omilitev posledic dragih energentov zaključila z minusom. Je pa pozitivno poslovala družba Gorenjske elektrarne.
Kot so po skupščini sporočili iz skupine, je družba Elektro Gorenjska lansko leto zaključila s čisto izgubo v višini 1,9 milijona evrov, načrtovala pa je 6,9 milijonov evrov čistega dobička. Predhodno leto je zaključila z 8,2 milijona evrov čistega dobička.
Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov jim je lani onemogočil nadaljevanje pozitivnega trenda rasti in omejil izvajanje naložbenih načrtov, so poudarili.
Tarifne postavke elektrooperaterjev so se na podlagi zakona od 1. februarja do 30. aprila lani znižale na ničelno raven. "Zaradi znižanja omrežnine se je znižala priznana stopnja donosnosti elektrooperaterjev. Za družbo Elektro Gorenjska je to pomenilo zmanjšanje prihodkov za 9,9 milijona evrov," so pojasnili.
Elektro Gorenjska je lani za investicije v elektroenergetsko omrežje kljub temu namenil 14,8 milijona evrov, nadaljeval je tudi krepitev razvojne usmerjenosti.
Delež izgub v omrežju je lani znašal 3,54 odstotka oz. najmanj doslej.
Družba Gorenjske elektrarne je medtem lani čisti dobiček glede na načrt zvišala za 1,2 milijona evrov, glede na predhodno leto pa za 1,3 milijona evrov. Nanesel je 2,3 milijona evrov.
Ključni razlogi za boljši rezultat so višji prihodki od prodaje električne energije in višji prihodki od tržnih projektov, so navedli v skupini.
"Leto 2022 je bilo zaradi nenačrtovanih zunanjih dejavnikov za Skupino Elektro Gorenjska izjemno zahtevno. S prilagoditvijo našega delovanja smo navkljub oteženim okoliščinam ostali zvesti naši obljubi, da Gorenjski zagotavljamo najbolj zanesljivo in robustno elektrodistribucijsko omrežje v Sloveniji," je ob predstavitvi poslovanja poudaril prvi mož skupine Ivan Šmon.
Delničarji so se danes seznanili tudi z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Imenovali so tudi nova nadzornika iz vrst kapitala ter se seznanili z novima članoma nadzornega sveta iz vrst zaposlenih. Upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica za opravljeno delo v lanskem letu.
Iz skupine so sporočili še, da so lani sprejeli novo poslovno strategijo za obdobje 2022-2026. Skladno z njo želijo postati pomembna energetsko-tehnološka skupina, osredotočena na napreden distribucijski sistem, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in učinkovito rabo energijo.
Na zadnji dan lanskega leta je bila največji delničar Elektra Gorenjska Republika Slovenija z 79,48-odstotnim deležem. Sledila sta ji Kapitalska družba z 2,50-odstotnim in družba Bau 1 z 1,67-odstotnim deležem. Slovenski državni holding je imel vknjižen 1,51-odstoten lastniški delež.
Interventni zakon v letu 2022 odnesel dobiček Elektro Gorenjska
Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi visokih cen energentov (interventni zakon) je v letu 2022 Skupini Elektro Gorenjska onemogočil nadaljevanje pozitivnega trenda rasti in omejil izvajanje prepotrebnih naložbenih načrtov. Družba Elektro Gorenjska, d. d., je poslovno leto 2022 tako zaključila z negativnim rezultatom, hčerinska družba Gorenjske elektrarne je izkazala pozitivno poslovanje.
Na današnji, 30. redni seji skupščine delničarjev Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe, je bilo prisotno 85,75 odstotkov zastopanega kapitala družbe.
Na današnji 30. skupščini delničarjev so se delničarji seznanili z letnim poročilom in dejstvom, da je čista izguba poslovnega leta 2022 1.899.658,66 EUR, bilančna izguba pa 510.732,37 EUR, seznanili so se s prejemki organov vodenja in nadzora, podelili so razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS), in izbirali revizorja za obdobje 3 let, Prav tako so se seznanitev z dvema novima članoma predstavnikoma delavcev v nadzornem svetu in odpoklicu dveh članov NS predstavnikov kapitala in imenovanje dveh novih članov NS predstavnikov kapitala za naslednja 4 leta.
Kranj, 24.08.2023
Ključni poudarki delovanja v letu 2022 – povzeto iz letnega poročila Elektro Gorenjska za 2022
Poslovanje v letu 2022 Poslovanje družb v Skupini Elektro Gorenjska v letu 2022 lahko ocenimo kot pričakovano, a ne v skladu z načrti. Zaradi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, ki je bil sprejet kot odgovor na vpliv visokih cen energentov, so se naši prihodki družbe Elektro Gorenjska znižali za 9,9 mio €, kar je približno četrtina naših celoletnih prihodkov. Nenačrtovan ukrep je korenito spremenil naše finančne in naložbene načrte ter pomembno posegel v naše zmožnosti priključevanja novih uporabnikov v distribucijsko omrežje. Skupaj z ostalimi elektrodistribucijskimi družbami si že od sprejetja zakona zelo prizadevamo za povračilo izpada prihodkov. Preučili in izvedli bomo vse možne aktivnosti za povračilo nastale škode. Prvotni investicijski načrt družbe Elektro Gorenjska, ki je znašal 21 mio €, smo bili primorani znižati za 9 mio €. Zmanjšanje razpoložljivih investicijskih sredstev smo uspeli delno nadomestiti s sredstvi od prodaje preostanka naložbe v družbi ECE. Končna vrednost investicij v družbi Elektro Gorenjska je tako v letu 2022 znašala 14,8 mio €, kar je vsekakor premalo, da bi lahko zagotavljali nemoteno priključevanje MFE v potrebnem obsegu. Investicije v celotni Skupini Elektro Gorenjska so znašale 18, 5 mio €. Družba Elektro Gorenjska je leto 2022 zaključila z 1,9 mio € čiste izgube, Skupina Elektro Gorenjska pa z 248 tisoč € čistega dobička.
Knjigovodska vrednost delnice na dan 21.12.2023 je 9,64 €.
Naložbe za zanesljivo in kakovostno oskrbo
Družba Elektro Gorenjska je zadnjih pet let v omrežje investirala povprečno 16 mio € na leto. Glede na strateške dokumente in glede na dejanske potrebe uporabnikov bo treba v prihodnjih petih letih investicije v omrežje najmanj potrojiti. Ocenjujemo, da bomo morali v letu 2027 v omrežje vložiti že kar 55 mio €, če želi omogočiti in spodbuditi trajnostni prehod. Kako zagotoviti takšen obseg sredstev, bo v prihodnjih letih ne samo izziv Elektra Gorenjska, temveč izziv vseh deležnikov, od države kot zakonodajalca in lastnika, pa do regulatorja, ki regulira našo dejavnost. Nenazadnje bo trajnostni prehod izziv tudi za nas uporabnike, ki bomo morali plačati politiko brezogljične družbe.
Imenovanje pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2023 - 2025
Skupščina je sprejela sklep, da se za revidiranje računovodskih izkazov in letnega poročila Elektro Gorenjska, d.d. in konsolidiranih računovodskih izkazov in letnega poročila Skupine Elektro Gorenjska za poslovna leta 2023 - 2025 se imenuje BDO Revizija d.o.o., Družba za revidiranje, Cesta v Mestni log 1, 1000 Ljubljana.
Novi člani nadzornega sveta – predstavniki delavcev
Novi člani nadzornega sveta Svet delavcev je dne 29. 6. 2023 sprejel sklep, da se za predstavnika delavcev v nadzorni svet družbe za čas od 9. 8. 2023 do 9. 8. 2027 izvolita: - g. Borut Jereb in - g. David Gogala.
Skupščina je odpoklicala dva člana nadzornega sveta - predstavnika kapitala
Skupščina je soglasno potrdila odpoklic z dnem 24. 08. 2023 za sledeče člane nadzornega sveta družbe, predstavnike delničarjev in sicer: g. Rudolfa Ogrinca in g. Gregorja Tomšeta. Zahtevo za njun odpoklic je kot razširitev podal SDH.
Skupščina je izvolila dva nova člana nadzornega sveta - predstavnika kapitala
Skupščina je za nova člane nadzornega sveta družbe, predstavnike delničarjev za mandatno obdobje 4 let s pričetkom mandata 25. 08. 2023 izvolila g. Franjo Curanović in g. Rajko Stanković.
Delničarjem Elektro Gorenjska 8 centov dividende
Na današnji 29. redni seji skupščine delničarjev Elektra Gorenjska, ki je potekala na sedežu družbe, je bilo prisotnih 85,32 odstotkov zastopanega kapitala družbe. Delničarji so se seznanili s poslovanjem družb v Skupini Elektro Gorenjska, z revidiranim letnim poročilom Skupine Elektro Gorenjska za leto 2021. Na predlog večinskega delničarja so se odločali o uporabi dela bilančnega dobička v višini 1.381.878,00 evrov za izplačilo dividend delničarjem v bruto vrednosti 0,08 evra na delnico. Dividende bodo izplačane 29. julija 2022 tistim delničarjem, ki bodo na dan 28. julija 2022 kot delničarji vpisani v delniško knjigo družbe. Delničarji so se seznanili tudi s prejemki uprave in nadzornega sveta ter jim podelili razrešnico za opravljeno delo v preteklem letu.
Kranj, 23.06.2022
Poslovanje Elektro Gorenjske v letu 2022
Elektro Gorenjska je v letu 2021 ustvaril 6,7-odstotno rast prihodkov in 12,7-odstotno rast EBITDA. Za naložbene projekte je družba v letu 2021 namenila 16,1 milijonov €. V letu 2022 zaradi interventnega zakona družba ne bo mogla nadaljevati s pozitivnim trendom rasti, omejena je tudi na izvajanje zgolj nujnih naložbenih aktivnosti. Nova strategija družb v Skupini Elektro Gorenjska za obdobje 2022 do 2026 usmerja razvoj družbe v pomembno energetsko-tehnološko (Entech) skupino.
Dr. Ivan Šmon, predsednik uprave Elektro Gorenjska, je ob predstavitvi poslovanja preteklega leta poudaril: »Skupina Elektro Gorenjska je leto 2021 zaključila zelo uspešno in nad pričakovanji. Prihodnost Skupine Elektro Gorenjska je v trajni energiji. Želimo biti nosilec uvajanj inovativnih rešitev slovenske energetike, prva izbira za energetske rešitve na Gorenjskem in prepoznaven partner v tujini.«
Poslovanje družb v Skupini Elektro Gorenjska
Navkljub izrednim epidemiološkim razmeram in negotovostim je družba Elektro Gorenjska v letu 2021 delovala nemoteno ter zagotavljala kakovostno, zanesljivo in stalno oskrbo z električno energijo. Skupno je uporabnikom na Gorenjskem distribuirala 1.178 GWh električne energije. V primerjavi z letom 2020 se je odjem električne energije v letu 2021 povečal za 5,19 %. Hčerinska družba Gorenjske elektrarne je v lanskem letu zgradila dve novi sončni elektrarni in tako zeleno elektriko proizvaja v 20 sončnih elektrarnah in 15 hidroelektrarnah. V letu 2021 je bilo v njih proizvedeno 56.517 MWh zelene električne energije.
Skupina Elektro Gorenjska je v letu 2021 tako skupaj ustvarila 45,6 milijonov € prihodkov ter EBITDA v višini 21,9 milijonov €. Za naložbene projekte je namenila 17,4 milijonov €. Z načrtnim vlaganjem in z optimalnim načrtovanjem, predvsem pa s ciljem zagotoviti zanesljivo elektroenergetsko infrastrukturo, ki bo omogočala nadaljnji razvoj gorenjske regije in priključevanje novih uporabnikov, je v letu 2021 zaključila več kot 300 investicijskih projektov v svojo elektroenergetsko infrastrukturo ter kljub omejitvam investicijski plan presegla za 22 %.
Družba Elektro Gorenjska je v letu 2021 in v začetku leta 2022 opredelila več kot 20 projektov, ki naslavljajo izzive distribucije v prihodnosti. Krepila je sodelovanje v mednarodnih in domačih konzorcijih ter se aktivno ukvarjala z vprašanji trga prožnosti, napredne analitike, velepodatkov, umetne inteligence, vodikovih tehnologij, hranilnikov in drugo. Z vključevanjem v raziskovalno-razvojne projekte tako v Sloveniji kot tudi tujini Skupina Elektro Gorenjska še naprej krepi vodilno vlogo na področju uvajanja novih tehnologij v slovensko energetiko. Leto 2021 je bilo za družbo izrednega pomena tudi na področju digitalne transformacije. S stalnimi izboljšavami, predvsem pa s premiki v organizaciji dela in postopkov, je pohitrila procese digitalizacije.
Pozitiven trend poslovanja ter visoka intenziteta razvojne in raziskovalne dinamike bo v letu 2022 omejena zaradi interventnega zakona, ki je bil sprejet februarja 2022.
Negativne posledice zakona o interventnih ukrepih
Družba se bo v letošnjem letu tako primorana osredotočiti le na nujne investicijske in razvojne aktivnosti, prvotni plan naložb je morala znižati za več kot 40 %. Zaradi omejitve razpoložljivih sredstev za ojačitve in širitve nizkonapetostnega omrežja bo morala v letošnjem letu zaostriti kriterije sprejemanja vlog za izdajo soglasij za priključitev uporabnikov na distribucijsko omrežje. Ocenjuje se, da bo družba v splošnem morala zavrniti približno 15 do 20 % vseh priključitev.
Nova strategija Skupine Elektro Gorenjska za obdobje 2022 do 2026 usmerja nadaljnji razvoj družbe v smer pomembne energetsko-tehnološke (Entech) skupine z vrhunskimi kadri in sodobno organiziranostjo, ki se osredotoča na napreden distribucijski sistem, proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov in učinkovito rabo energijo. S podjetji, gospodinjstvi in lokalnimi skupnostmi bo Skupina na družbeno odgovoren način soustvarjala energijo prihodnosti.
Gradivo za skupščino, ki so ga obravnavali delničarji na 29. redni skupščini, prav tako letno poročilo, je na voljo tu.
Društvo MDS predlaga 16 centov dividende za delničarje Elektro Gorenjska
Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Gorenjske naslovil nasprotni predlog za 29. skupščino delničarjev, ki bo 23. junija 2022 v Kranju, da delničarjem izplača celotni bilančni dobiček, kar znese 16 centov bruto na 1 delnico.
Ljubljana, 20. maj 2022
Uprava je podala predlog o nedelitvi bilančnega dobička na sklicani je skupščina Elektro Gorenjske d.d.
Uprava je danes sklicala 29. skupščino delničarjev Elektro Gorenjska d.d., ki bo 23. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 2.763.756,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo MDS neposredno po sklicu podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se deli celotni bilančni dobiček, kar znese 16 centov bruto dividende na delnico.
V obrazložitvi je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpliva na poslovni rezultat leta 2022.
Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov
Društvo MDS je še zapisalo da mali in manjšinski delničarji nismo krivi za »populistične predvolilne ukrepe Vlade Republike Slovenije Janeza Janše «, ki so povzročili izpad prihodka iz omrežnine za mesece februar, marec in april 2022 in posledično povzročile poslovno škodo EDP-jem in njegovim lastnikom. Še več prepričani smo, da mora Republika Slovenija oz. Vlada Republike Slovenije ali pristojno ministrstvo nadomestiti povzročeno škodo v celoti, skladno z določili ZGD-1. Kot veste je Društva MDS, Sindikatov energetike, GIZ EDP-jev in regulator Agencije za energijo, na pristojni Komisiji državnega zbora RS, pred sprejemom Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ob prisotnosti tedanjega pristojnega državnega sekretarja Blaža Košoroka, opozarjalo na nedopustnost in finančne posledice tega ukrepa a žal, ne takratni državni sekretar Blaž Košorok, ne takratni poslanci vladajoče koalicije tega niso uslišali in »vladajoči poslanski valjar« je to 22. februarja 2022 tudi sprejel.
Društvo MDS je takrat poudaril, da ni narobe, če Republika Slovenija želi ublažiti posledice podražitev energije, narobe pa je:
- da to počne iz načrtovane donosnosti, kar ni enako dobičku - kot to vztrajno prikazuje Vlada in njeni ministri - saj se iz donosnosti EDP-jev krijejo tudi stroški zadolževanja, ki na dan 31.12.2020 znašajo 263 mio EUR, ter davek od dohodka pravnih oseb in drugi morebitni nepriznani stroški;
- da to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb - vloga skupščine delniških družb, kot njihovega najvišjega organa in edinega organa, v katerem so zastopani tudi mali in manjšinski delničarji, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP-jih, je zanemarjena;
- da to počne mimo evropskih pravil in arbitrarno, s tem da Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna, nalaga, kako naj odloča;
- da to počne retroaktivno, saj naj bi Agencija za energijo spremenila svoje izdane akte za letošnje leto;
- da gre za nedovoljeno državno pomoč (kot ukrep, s katerim naj bi pomagali tudi podjetjem), kar je v fazi sprejemanja zakona opozorila tako Agencija za energijo kot tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS;
- da to počne povsem prekomerno (upravičenci niso samo posamezniki, ampak tudi velika podjetja, kamor bo šla večina koristi), zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.
Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, ki pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku, zato smo podali nasprotni predlog za delitev dividende, saj je družba poslovala z dobičkom. Udeležba delničarja na dobičku je temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.
Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?
Medij: Žurnal24 Avtorji: Janez Zalaznik Teme: EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022
Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.
Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.
Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.
Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.
Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj
Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.
Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.
"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha.
Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov
Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.
Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.
Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin
Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme: Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48
MDS: Vlada naj denar vzame drugje
Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.
Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.
Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje
Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.
MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo
Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.
Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.
Sporni pravni vidiki ukrepa
Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo
Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.
Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.
Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.
Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij
Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"
MDS: Vlada naj denar vzame drugje
V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.
Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.
