Nova KBM

Omizje o Banki Slovenije – dokapitalizacija in izbris malih delničarjev

Za ogled oddaje novinarja Boštjana Veseliča na RTV SLO 3 z naslovom OMIZJE O BANKI SLOVENIJE - DOKAPITALIZACIJA IN IZBRIS MALIH DELNIČARJEV kliknite TUKAJ ali na sliko.

PODREJENI IN PREVARANI? - oddaja Tarča z Boštjanom Anžinom

Za ogled oddaje TARČA na RTV Slovenija z dne 19.02.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

Viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec

Caprirolo zanika, da so rezultate obremenitvenih testov prilagodili tako, da bi lahko izvedli izbris podrejenih obveznic.

Nekdanji generalni sekretar ministrstva za finance (MF) Mitja Mavko je uvodoma v odgovoru dejal, da nikakor ni mogoče sklepati iz javno objavljenega dopisa z uradnikom Evropske komisije (EK) Franckom Dupontom, da mu je bilo kar koli obljubljeno, temveč piše, da pomoč države bankam ni mogoča brez tega, da lastniki podrejenih obveznosti ne sodelujejo v polni meri.

To pa je mogoče storiti na tri načine, ki jih omogoča tudi sporočilo EK-ja: z odpisom, z delnim odpisom in s konverzijo v lastniške deleže. To omogoča tudi novelirani zakon o bančništvu, ki pa način pogojuje z ugotovljeno velikostjo bančne luknje, je pojasnil.

Video posnetek 3. nujne seje Komisije za nadzor javnih financ z dne 13.02.2015, o dvomih v medijh, glede postopkov izbrisa delničarjev in obvezničarjev bank v Sloveniji

V zadnjih dneh se je razplamtela razprava ali so bile banke predokapitačizirane ali ne in ali je bilo potrebo izbristai male delničarje in lastnike podrejenih ali hibridnih obveznic. Začelo se je po časopisih, nato v mediji in končalo na Komisiji za nadzor javnih finananc, ki jo je sklical mag. Andrej Šircelj, ki je kot predsednik komisije za nadzor javnih financm saj "želi preveriti informacije in realnost podatkov, ki so bili takrat dani Banki Slovenije za odločitev o takšnih dokapitalizacijah". Pri tem ne vidi razlogov, da metodologija ne bi bila javna. Pred sejo je izrazil pričakovanje, da bodo tako guverner in viceguvernerji Banke Slovenije kot prejšnji in zdajšnji finančni minister vse te zadeve ustrezno pojasnili, ter upanje, da stvari niso potekale po scenariju, "na podlagi katerega bi bili nekateri oškodovani, drugi pa bi pridobili". Če je šlo za zavajanje, morajo odgovorni nositi odgovornost, je prepričan. Zato predlagamo, da si posnetke pogledate in si ustvarite svoje mnenje.

 

3. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

Dokumenti seje

 

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 1. del

pričetek

konec

dr. Boštjan Jazbec - guverner BS

07 min 22 sek

34 min 14 sek

dr. Tadej Kotnik -  borec za pravice obvezničarjev

34 min 33 sek

49 min 21 sek

Metod Dragonja - državni sekretar na MF

49 min 26 sek

62 min 08 sek

 

 

3. nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, 2. del za ogled kliknite TUKAJ ali na sliko spodaj.

Nova zavajanja Banke Slovenije – odredbo in odločbo za Banko Celje skrivali kar 55 dni

Banka Slovenije se je včeraj, 11.02.2015 vendarle odločila, da skliče novinarsko konferenco, na kateri je guverner Banke Slovenije skušal pojasniti vse odgovore na očitke, katerih so deležni v zadnjih nekaj dneh, vendar pa smo prisotni na konferenci slišali predvsem že slišane odgovore, ki so predvsem oviti v meglo in zakrivajo dejansko stanje. Tako smo ponovno slišali, da je izbris obvezničarjev in delničarjev zahtevala Evropska komisija, čeprav nihče na Banki Slovenije ni znal navesti, kateri dokument je to zahteval, na koncu pa so celo dejali, da so sporočila Evropske komisije zavezujoča, kar seveda ne drži.

 

Ljubljana, 12. februar 2015


 

Kako Banka Slovenije transparentno 'zavaja'

Med številnimi vprašanji je bilo govora tudi o zadnjem 'podvigu' Banke Slovenije, s katerim so bili izbrisani 684 delničarjev in 177 obvezničarji Banke Celje, guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec pa je na novinarski konferenci večkrat poudaril, da so vsi dokumenti javni in transparentno objavljeni. 

 

Kaj je do včeraj bilo na voljo delničarjem in obvezničarjem?

V Društvu MDS se tako kot ostali, vse do danes nismo uspeli dokopati niti do Odredbe o posebnih ukrepih nadzora za Banko Celje niti do Odločbe o izrednih ukrepih, ki je zahtevala izbris delničarjev in obvezničarjev, oziroma smo dobili dokument, na katerem so bile vse obrazložitve zabrisane in pazite kar 10 strani Sklepa in Odločbe obrazložitve ga. Jasne Iskra iz Banke Slovenije, zakaj so le te zakrite, tako je zakritih 3 od 5 strani. 

Za ogled zakrite Odredbe o posebnih ukrepih nadzora kliknite tukaj, za ogled obrazložitve, zakaj so obrazložitve zakrite pa kliknite tukaj.

S tem je bilo s strani BS tako delničarjem, kot obvezničarjem namerno onemogočeno enakopravno pravno varstvo, saj odvetniki le teh niso razpolagali z obrazložitvami v Odredbi, niti ne z Odločbo o posebnih ukrepih, vse do včeraj, pravna sredstva pa so morali vložiti do 15.1.2015 na Upravno sodišče, sicer bi zamudili rok. 

 

Čudežno se na spletni strani BS, med tiskovno konferenco BS pojavita dva dokumenta in sicer Odločba o posebnih ukrepih in Odredba o posebnih ukrepih, a z njih pozabijo odstraniti oznake Strogo zaupno oz. Zaupno.

Ekskluzivno objavljamo posnetek spletne strani Banke Slovenije, ki očitno v času novinarske konference »zgolj po naključju ni delovala?« Na nedostopnost spletne strani je jasno opozoril guvernerja in vse prisotne novinarje na novinarski konfereci, predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, ki je hotel med novinarsko konferenco preveriti ali so dokumenti res na spletni strani. A žal je tudi tokrat guverner Banke Slovenije zavajal, med tem ko so verjetno njegovi kolegi na spletno stran Banke Slovenije obešali Odločbo in Odredbo o posebnih ukrepih za Banko Celje, kar pa potrjuje posnetek spletne strani z dne 10.02.2015, na katerem ni nobene sledi o Odredbi in Odločbe o izrednih ukrepih za Banko Celje.

Za ogled posnetka spletne strani na dan 10.02.2015 kliknite tukaj, za ogled posnetka spletne strani na dan 11.02. pa kliknite tukaj.

Tako se žal očitno nadaljuje sedaj že ustaljena praksa manipulacije Banke Slovenije, ki neprestano manipulira s podatki in celo številnim novinarjem, ki so bili prisotni na novinarski konferenci, pa daje žal le prikrojene informacije.

 

Neizpodbitna dejstva o kapitalu bank na dan 30.09.2013 in dokapitalizacijah pa so v spodnji tabeli

banka   datum izbrisa kapital pred izbrisom - uradno poročilo banke po standardni metodologiji (EUR) kapital pred izbrisom - ocena BS po tajni metodologiji (EUR) izbris obveznic na podlagi odločbe BS v skupni višini (EUR) skupna višina dokapitalizacije po izbrisu (EUR)
NLB d.d. 18.12.2013 835 mio -318 mio 265 mio 1.551 mio
NKBM d.d. 18.12.2013 246 mio -67 mio 64 mio 870 mio
ABANKA d.d. 18.12.2013 131 mio -265 mio 120 mio 348 mio
PROBANKA d.d. 18.12.2013 12 mio -214 mio 41 mio 176 mio
FACTOR BANKA d.d. 18.12.2013 77 mio -283 mio 23 mio 269 mio
BANKA CELJE d.d. 16.12.2014 42 mio -51 mio 93 mio 190 mio
      SKUPAJ: 606 mio 3.404 mio

 

Kdo in koliko državljank in državljanov je bilo oškodovanih pa je razvidno iz spodnje tabele

Žvižgači v Banki Slovenije

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Naznanilo suma storitve kaznivega dejanja - Poziv organom pregona k takojšnji uvedbi preiskave zoper uslužbence Banke Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 09. februar 2015


Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

 

Izbrisane obveznice Znesek izbrisa v EUR
NLB          257.000.000,00 €
Abanka          120.000.000,00 €
NKBM            64.000.000,00 €
Probanka            42.000.000,00 €
Factor banka            22.000.000,00 €
Banka Celje            92.250.000,00 €
SKUPAJ:          597.250.000,00 €
   
   
Izbrisani delničarji Število delničarjev
NLB 1.992
Abanka 1.057
NKBM 96.769
Probanka 751
Factor banka 55
Banka Celje 684
SKUPAJ: 101.308

 

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Izbrisani delničarji iščejo pravico

Za ogled TV prispevka iz Odmevov RTV Slovenije 1 z dne 23. januar 2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Ali smo na sledi novi teoriji zarote v Banki Celje?

Danes je v javnosti odjeknila novica, da naj bi Banka Slovenije že pripravljala vse potrebno za izbris vseh terjatev imetnikov podrejenih obveznic do Banke Celje v višini 95 milijonov evrov. Banka Slovenije do izdaje odločbe Evropske komisije te novice ne želi komentirati, neuradno pa je slišati, da bo odločba zagotovo izdana že v prvi polovici letošnjega decembra.

Doslej je Banka Slovenije od Banke Celje za doseganje kapitalske ustreznosti zahtevala dokapitalizacijo v višini 160 milijonov evrov, kar bi pomenilo, da je njen kapital trenutno negativen v višini okoli 20 do 30 milijonov evrov.

Izbris vseh podrejenih obveznic Banke Celje bi bil mogoč le, če bi bil njen kapital negativen za vsaj 95 milijonov evrov, neuradno pa naj bi Banka Slovenije naročila novo vrednotenje, ki bo skladno s tem pogojem.

Društvo Mali delničarji Slovenije je zato že pozvalo Upravo Banke Celje, naj preko sistema SEONET nemudoma objavi ustrezne informacije.

 

Ljubljana, 03. december 2014


 

Podrejeni dolg Banke Celje znaša 94,8 mio EUR

Banka Celje je izdala več obveznic, v podrejeni dolg pa se uvrščajo obveznice serije 10, 11, 12 in 16, v skupni emisijski vrednosti 88,7 milijona evrov. K podrejenemu dolgu pa je potrebno prišteti še natečene a neizplačane obresti v skupni višini cca. 2,8 milijona evrov ter 3,3 milijona EUR podrejenih obveznosti.  

 

Ali se ponavlja scenarij izpred leta dni uporabljen pri NLB, NKBM, Abanki Vipa, Probanki in Factor banki?

V kolikor je temu tako, z gotovostjo lahko trdimo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, s katero bo potrdila, da je predlagani ukrep izbrisa, skupaj z državno dokapitalizacijo in ostalimi ukrepi za stabilnost Banke Celje, skladen s pravili EU o državnih pomočeh.

Poziv ustavnemu sodišču Republike Slovenije naj nemudoma odloča o spornih členih Zakona o bančništvu (ZBan-1L)

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

 

Ljubljana, 03. oktober 2014


 

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

 

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

 

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.