Nova KBM

Nova KMB - začetek organiziranega zbiranja pooblastil za skupščino. Ali bodo mali delničarju dobili svojega nadzornika v Novi KBM?

Ali bodo mali delničarju dobili svojega nadzornika v Novi KBM?

 

Družba Nova KBM, d.d., je danes, 04. Junija 2010, preko sistema SEONET obvestila, da  bodo za 19. skupščino Nove KBM d.d., sklicano za 22. Junija 2010, organizirano zbirali pooblastila naslednji pooblaščenci: Dr. Jože Glogovšek, Ervin Hlede, Anton Benko, Stanislav Zajšek, mag. Kristjan Verbič in Rajko Stanković.


Predloga za delitev dividend v višini 11 centov na delnico nismo podprli, ker ima večina malih delničarjev od 11 do 50 delnic in strošek izplačila  (cca 1 EUR na delničarja) bi bil nesorazmerno velik za skoraj "nični" učinek. Zato menimo, da je bolje, da se ta denar plemeniti in prinese večje dividende v letu 2010.


 

Delničarji banke bodo obrazce pooblastil prejeli po pošti na domač naslov. Izpolnjene in lastnoročno podpisane obrazce pooblastil vrnejo na naslov, natisnjen na povratni kuverti: Skupina pooblaščencev, Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor. Nova KBM d.d. pooblaščencem nudi organizacijsko pomoč. 


Sodelovanje med Društvom MDS in Zavodom za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor je obrodilo sadove in tako prvič na organiziranem zbiranju sodelujeta obe organizaciji in tako lahko delničarji zaokrožite oz. izberete pod številko: 

 

4. Stanislava Zajška - predsednika Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor in

5. Rajka Stankovića - predsednika Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS).

Apeliramo, da izkoristite svojo upravljaljsko pravico in v čimvečjem številu vrnete izpolnjena pooblastila. Pooblastilo mora prispeti v banko, najkasneje 18. Junija 2010.

Če se strinjate s predlogi obeh pooblaščencev zadošča, da na prvi strani zaokrožite številko 4 ali 5 ter se na zadnji strani podpišete in napišete kraj in datum izpolnitve pooblastila.

Na tokratni skupščini bomo mali delničarji skušali v Nadzorni svet Nove KBM, d.d., izvoliti doc. dr. Simona Čadeža, kot predstavnika preko 102.000 malih delničarjev, ki v strukturi pomenijo nekaj več kot 24 %.


 

Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in strateškega managementa, znanje s teh področij pa posreduje študentom Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij in finančnikov.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

Nova KBM - doc. dr. Simon Čadež, kandidat za člana NS

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), je kot delničar družbe Nove KBM, d.d., 22. maja, vložilo nasprotni predlog k predlogu sklepa skupščine, objavljenim pod točko 6: Predlog izvolitve nadomestnega člana nadzornega sveta Nove KBM d.d. Hkrati je Novi KBM sporočilo, da bo, skladno z določili 300. člena ZGD-1C na skupščini, ki je sklicana 22. junija 2010 ugovarjalo objavljenemu predlogu sklepa in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za predmetni nasprotni predlog.


Nasprotni predlog k točki 6 se glasi:

 »Na podlagi odstopne izjave z dne 04.11.2009 se skupščina seznani z odstopom dosedanjega člana nadzornega sveta, g. Marka Jazbeca, s funkcije člana nadzornega sveta. Za nadomestnega člana nadzornega sveta Nove KBM d.d. se za mandatno obdobje, ki se prične 22.06.2010 in konča 14.07.2012, kot predstavnik delničarjev izvoli doc. dr. Simon Čadež. Predlagatelj sklepa je Društvo MDS, predlog pa podpira tudi Zavod za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor.«

Utemeljitev:  Društvo MDS je kot delničar Nove KBM, d.d. že dne 2. aprila 2010 na osnovi Poziva nominacijskega odbora Nove Kreditne banke Maribor, d.d., ponovno predlagalo le-temu docenta dr. Simona Čadeža kot kandidata za novega člana Nadzornega sveta družbe Nova KBM, d.d., ki naj predstavlja oz. zastopa interese nekaj več kot 100.000 malih delničarjev Nove KBM v nadzornemu svetu družbe. Predlagani kandidat izpolnjuje vse zahtevane kriterije in je predložil vsa zahtevana potrdila in dokazila, skladno s pozivom Nominacijskega odbora Nove KBM. Kandidat ima podporo tudi s strani Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev, katerega predsednik Sveta je Stojan Auer, vodi pa ga Stanislav Zajšek.


Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot docent za področje računovodstva in revizije. Je nosilec večih predmetov s področja računovodstva na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za matematiko in fiziko. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva, strategije in managementa. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je predsednik državne predmetne komisije za splošno maturo za ekonomijo, član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter član nadzornega sveta družbe Vipa Holding d.d. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

NOVA KBM

GM-81/10

NOVA KBM, d.d., Maribor

Sklic 19. redne skupščine delničarjev Nove KBM d.d.

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje uprava družbe sklicuje 19. redno sejo skupščine delničarjev družbe Nova KBM d.d.,
 
ki bo v torek, dne 22. junija 2010, ob 11. uri v dvorani Turner Hotela Habakuk, Pohorska ul. 59, Maribor.
Osnovni kapital Nove KBM d.d. je razdeljen na 26.081.979 navadnih imenskih kosovnih delnic, vse delnice imajo glasovalno pravico.
 
Dnevni red zasedanja in predlagani sklepi bodo v četrtek, 24.6. 2010, tudi objavljeni v časnikih Večer, Delo in Primorske novice, celotno gradivo je delničarjem na vpogled na sedežu Nove KBM d.d., Maribor, Ulica Vita Kraigherja 4, od dneva objave sklica do vključno 22. 6. 2010, in sicer vsak delovni dan od 10. do 13. ure. 
 
V prilogi je pripet dnevni red s predlogi sklepov, pojasnila za delničarje in obrazci za prijavo.

 

Sporočilo bo objavljeno na spletni strani banke (www.nkbm.si) od 21.5.2010 naprej.

 

Uprava Nove KBM d.d.
Datum: 21.05.2010
Datum skupščine: 
22.06.2010 - 11:00
Naslov: 
ki bo v dvorani Turner Hotela Habakuk, Pohorska ul. 59, Maribor.
Status: 
arhivirana

Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009

INI-109/10

NOVA KBM, d.d., Maribor

Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in Zakona o trgu finančnih instrumentov družba Nova KBM d.d., Maribor objavlja naslednje sporočilo:

Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009

Sporočilo bo objavljeno na spletnih straneh banke (www.nkbm.si) od 9.2.2010 naprej.
 

Uprava Nove KBM d.d.
Datum: 09.02.2010
 
 

18. skupščina družbe Nova KBM,d.d., in povezava do aktualnih objav

  

za aktualne javne objave kliknite na logotip Nove KBM.

 

Grožnje niso povezane z njegovim delom

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank

Medij: Portal Plus Avtorji: Žiga Stupica Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču je  bilo sproženih več ustavnih presoj, začetih s predlogi in pobudami vlagateljev v zvezi z odločbami Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih določenim slovenskim bankam. Odločba je neutemeljena, saj je ni mogoče preizkusiti glede ocenitve dopustnosti oziroma sorazmernosti izpodbijane zakonske ureditve, ki je uveljavila podlage za navedene ukrepe, ki so v bankah prizadeli vlagatelje. Ustavno sodišče ni dokazalo svoje trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje njihove zasebne lastnine in je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.


Nedavno je prišlo v zadevi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (US), ki je v teku, do neutemeljenega sklepa številka U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017 (tu). Sklep se je izdalo v postopku za oceno ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS) in njegove novele ZBS-1C, začetem na zahtevo Banke Slovenije, ki izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, kar lahko glede na obdobje te pristojnosti vključuje tudi odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. in 18. 12. 2013 ter 17. 12. 2014. Ustavnosodni sklep je neutemeljen, ker se ni ugotovilo manjka zakonskega postopkovnega predpogoja in ker se zahteve Banke Slovenije po uradni dolžnosti ni zavrglo. Predhodno pa je prišlo do neutemeljene ustavnosodne odločbe številka U-I-295/13-260 z dne 19. oktobra 2016 (tu). Odločbo se je izdalo v postopku za oceno določb Zakona o bančništvu (ZBan), njegove novele ZBan-1L in Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so podlaga odločbam Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih, postopek pa je bil začet s predlogi in pobudami številnih vlagateljev. Ustavnosodna odločba je neutemeljena, saj se ni dokazalo temeljne trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje zasebne lastnine vlagateljev in se je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

 

Konfuzija na Ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije

Ali Ustavno sodišče lahko sprejme (namesto zavrže) zahtevo Banke Slovenije v zadevi U-I-168/17-19? Lahko, toda pod strogim postopkovnim pogojem, ki v zadevi ni izpolnjen. Temeljni pogoj za sprejem (ali zavrženje) zahteve Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona je v določilu 162. člena Ustave Republike Slovenije, da
 
(1.) "postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon" ter da
 
(2.) "predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon".
 
To vodi v postopkovni pogoj iz 7. alineje 1. odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti "Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita".

Pogoj za sprejem zahteve Banke Slovenije je torej to, da "nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodi", kar v sklepu U-I-168/17-19 ni izpolnjeno. Ustavno sodišče namreč v razdelku B.-I. obrazložitve sklepa U-I-168/17-19 najprej meni, da Banka Slovenije izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije za obdobje pred uveljavitvijo novele Zakona o banki Slovenije ZBS-1C (op. a.: skladno z njenim 3. členom je ZBS-1C uveljavljena z 21. 10. 2017), nato pa se ob sklicevanju na 8. točko obrazložitve odločbe številka U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001 neutemeljeno navede, da "ni dvoma, da so izpolnjeni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču".

Zakona še ne bo, vse več pobud za poravnavo

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 


Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

Guverner ostro nad Pahorja zaradi ideje o poravnavi s "podrejenci"

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3

FINANCE / SANACIJA BANK

Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.


Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.

Dolgotrajni postopki

V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.

Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.

Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.