Nova KBM

Nova KBM, d.d. - Kontaktni podatki

Nova Kreditna banka Maribor, d.d. (oznaka delnice: KBMR)
Ulica Vita Kraigherja 4
2505 Maribor
 
Telefon: +386 (2) 229 22 90
Faks: +386 (2) 252 43 33
 
Spletna stran: www.nkbm.si
 
Obvestila za investitorje: www.nkbm.si/investitorji

Upanje za izbrisane lastnike

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3

VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.

Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”

Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.

1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.

963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.

Zakon Bertoncljeva prednostna naloga

Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko - pogovor z Rajkom Stankovićem

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1   Avtorji: Saša Dragoš  Teme:  mali delničarji  Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

  • Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
  • Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
  • Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
  • Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

Banka Slovenije: Šarčeva koalicija razklana že pri prvem kadrovanju

Medij: Delo  Avtorji: Suzana Kos Teme: Banka Slovenije, razlaščenci, Datum: Torek, 11. september 2018 Stran: 2

Banka Slovenije: Petorček na različnih polih glede kandidata za novega šefa regulatorja bančnega trga - Sab na levici osamljena v podpori Igorju Mastenu

Med petimi uradnimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije imata največ možnosti sedanja viceguvernerja Marko Bošnjak in Primož Dolenc. Nekateri pa so se ogreli za šesto ime, ekonomista Igorja Mastena, ki izhaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca. Nikomur od omenjenih treh za zdaj ne kaže, da bi dobil podporo 46 poslancev.

Jutri se bodo o novem guvernerju poskusili uskladiti vodje poslanskih skupin Šarčeve koalicije, prav mogoče pa je, da se bodo morali o eni izmed najpomembnejših kadrovskih odločitev tega mandata poenotiti kar na ravni predsednikov strank.

Igor Masten se ni prijavil na poziv predsednika države za iskanje novega guvernerja, se je pa po naših informacijah kot šesto ime s podporo nekaterih strank predstavil v nekaterih poslanskih skupinah. Ne glede na podporo, ki bi jo lahko dobil predvsem z desne strani, torej od SDS, NSi, SNS, iz Šarčeve koalicije pa mu je naklonjena Stranka Alenke Bratušek, se zdi možnost, da bi prevzel vodenje Banke Slovenije, ob njihovih predvidenih 41 poslanskih glasovih težko uresničljiva.

Igor Masten prihaja iz kroga nekdanjega guvernerja Boštjana Jazbeca.

Marko Bošnjak nima podpore Stranke Alenke Bratušek.

Primož Dolenc se na kosilih srečuje s politiki in predstavniki predsednikovega urada.

Zakaj ni primeren kandidat

Bodoča vlada pozabila na bančne razlaščence

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.

prof. dr. Simon Čadež - predsednik Odbora malih delničarjev (OMD) Nove KBM pri Društvu MDS

Prof. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in strateškega managementa, znanje s teh področij pa posreduje študentom Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij in finančnikov.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

Izjava Rajka Stankovića ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča

Za ogled celotne izjave predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, ob zavrnitvi pritožbe Banke Slovenije in ECB s strani Ustavnega sodišča, kliknite tukaj ali na sliko. Odsek spodnje izjave je bil sicer že predvajan na Dnevniku RTV Slovenije 1 z dne 03.05.2017 (prispevek Lidije Pak), spodaj pa se nahaja celotna, razširjena izjava Rajka Stankovića.

 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Ustavno sodišče zavrglo pritožbi Banke Slovenije in ECB

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 novinarke Lidije Pak, z dne 03.05.2017 ob 19.00 uri, kliknite na sliko ali TUKAJ.
ELEN BATISTA ŠTADER (voditeljica): Ustavni sodniki so Banki Slovenije in Evropski centralni banki dali pravno zaušnico. Ti ta se po kriminalistični preiskavi zaradi suma nepravilnosti pri sanaciji bank, ki je potekala v Banki Slovenije, pred skoraj dvema letoma pritožili zoper preiskavo in zoper zaseg elektronskih in drugih dokumentov. Da bi uporabo podatkov ECB-ja preprečili sta se banki obrnili na Ustavno sodišče. To je zdaj odločilo, da banki sploh nista nosilki pravic za katere trdita, da naj bi jima bile kršene, zato je njuno pritožbo zavrnilo.
 
LIDIJA PAK HORVAT (novinarka): Ustavni sodniki so, soglasno, izpodbili podlagi za ustavno pritožbo. Pišejo: ustavne pravice, ki naj bi v preiskavi Banke Slovenije bile kršene, zanjo ne veljajo, ko deluje kot oblastni organ. Tudi na za Evropsko centralno banko, ki je želela doseči izločitev in vrnitev dokumentov, ki se nanašajo nanjo. Pritožbo sta vložili potem, ko je leta 2016 v to stavbo vkorakal NPU zaradi preiskovanja sumov nepravilnosti pri bančni sanaciji, med katero so izbrisali tudi imetnike podrejenih obveznic in delnic bank. V preiskavi so se znašli nekdanji guverner Boštjan Jazbec, nekdanja viceguvernerja Janez Fabjan in Stanislava Zadravec Caprirolo, ter Tomaž Čemažar. Takrat so omenjali sum zlorabe uradnega položaja. Razlaščenci so zdaj vse bolj optimistični.
 
RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Iz današnje sodbe Ustavnega sodišča sledi, da Banka Slovenije ni več sveta krava. To pomeni, da policija, ki ima edina do sedaj sporne cenitve do katerih razlaščenci niti ostali nismo še prišli, lahko nadaljevala svoj postopek.
 
PAK HORVAT: Torej tudi z dokumenti ECB-ja? V Nacionalnem preiskovalnem uradu so kratki. Zadevo usmerja specializirano državno tožilstvo in je v predkazenskem postopku. Vprašamo tožilstvo, je preiskava doslej mirovala? Pišejo, zaradi obsežnosti zbranega gradiva je dokumentacija še vedno v preučevanju na policiji. Preiskovani se danes niso odzvali ali oglašali.
 
Iz Banke Slovenije, ki jo, po odhodu Boštjana Jazbeca vodi viceguverner Primož Dolenc pa le to, da s sodbo Ustavnega sodišča še niso seznanjeni. Kaj o tem menijo v Evropski centralni banki, kjer so takrat slovenske preiskovalne organe obtožili nezakonite zaplembe njihovih informacij, odgovor na to še čakamo.
 

Ustavni sodniki so soglasno zavrgli ustavni pritožbi Banke Slovenije in Evropske centralne banke (ECB) na sklepe Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerimi je to leta 2016 odredilo hišno preiskavo in zaseg dokumentacije v povezavi s sanacijo bank.

Za ogled celotne odločbe Ustavnega sodišča kliknite na sliko ali TUKAJ.

Policija in tožilstvo bosta lahko neovirano nadaljevala preiskavo proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu, nekdanji viceguvernerki Stanislavi Zadravec Caprirolo, nekdanjemu viceguvernerju Janezu Fabijanu in vodji projekta sanacije bank Tomažu Čemažarju zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank iz decembra 2013.

Predmet preiskave sta potek 1,5-milijardne sanacije Nove Ljubljanske banke (NLB) in poznejši prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Več o tem si lahko preberete v članku novinarjev Siol-a Tomaža Modica in Vesne Vuković z naslovom  »Ni več ovir za tožilsko preiskavo nekdanjega guvernerja Jazbeca« z dne 03.05.2018. Za ogled članka kliknite TUKAJ.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.