Z bančnimi razlaščenci bi se lahko poravnala Banka Slovenije

NatisniNatisni

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

  • Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
  • Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
  • Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
  • Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Poravnavi nasprotujejo tudi v stranki Alenke Bratušek, kar je razumljivo, saj so bile razlastitve sprejete prav v času njene vla­de. »S tem bi priznali, da je bila razlastitev nezakonita, v Stranki Alenke Bratušek pa smo prepri­čani, da je bila zakonita in pravil­na,« odgovarjajo. Dodajajo, da bi možnost poravnave morda lahko prišla v poštev pri tistih, ki so bili res nepoučeni vlagatelji in so v bolj tvegane obveznice bank vlo­žili, ker jim je bil ta finančni instrument kot verjetno donosnejši od običajnega varčevanja ponu­jen na bančnem okencu, tvega­nja pa jim niso bila dovolj dobro predstavljena. »Brez intervencije države bi banke, v katere so svoje premoženje vložili lastniki ob­veznic in delničarji, propadle, z njimi pa tudi vrednost obveznic in delnic,« so prepričani v tej stranki.

Finančno ministrstvo podpira iskanje rešitev

Finančni minister Andrej Berton­celj je na zaslišanju že napovedal, da se bo potrudil čim prej spreje­ti omenjeni zakon. Na njegovem ministrstvu pravijo, da z idejami o poravnavi niso seznanjeni, zato se do tega ne moremo opredeliti.

Poudarjajo pa, da imajo pravdne stranke - Banka Slovenije in nek­danji imetniki, ki bodo vložili tožbe na ugotovitev škode zaradi izrednega ukrepa - možnost, da sklenejo (sodno) poravnavo tudi v skladu z veljavno zakonodajo. »Na ministrstvu podpiramo pri­pravljenost za vzpostavitev dialo­ga in iskanje rešitev med (poten­cialnimi) pravdnimi strankami, ki bi omogočale razbremenitev pravosodnega sistema, kot tudi hitrost, ekonomičnost in unifor­mnost odločitve,« še dodajajo. To pa bo seveda odvisno tudi od bodočega guvernerja Banke Slo­venije, saj bi ta morala to potem tudi plačati.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.