Nova KBM

Bančni izbrisi – Pravobranilstvo Sodišča Evropske unije bo svoje mnenje predstavilo 18. februarja 2016

Potem ko je 1. decembra potekala javna obravnava na tematiko bančnih izbrisov na sodišču Evropske unije (EU) v  Luksemburgu, bo v četrtek, 18. februarja 2016 (ob 9.30 uri) generalno pravobranilstvo sodišča predstavilo svoje sklepne predloge na javni obravnavi Sodišča EU. V Društvu MDS upamo, da bo za tem kar najhitreje sledila sklepna odločitev Sodišča EU, zatem pa še odločitev slovenskega Ustavnega sodišča, ki z oznako absolutne prednosti o zadevi odloča od decembra 2013 dalje (za primere izbrisov v NLB, d.d., Novi KBM, d.d., Abanki Vipa, d.d., Factor banki, d.d. in Probanki, d.d.) ter od decembra 2014 dalje (za primer izbrisa v Banki Celje, d.d.).

 

Ljubljana, 8. december 2015

Obravnava ukrepov Banke Slovenije v Luksemburgu končana

Pred nekaj minutami se je končala javna obravnava v Luksemburgu, kjer je odvetnica Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), Tamara Kek zastopala imetnike obveznic bank NLB, d.d. (NLB26), Abanke Vipa, d.d. (ABVIP), Banke Celje, d.d. (BCE10, BCE11, BCE12 in BCE16) ter delničarje Banke Celje, d.d. (BCER), ki so podali svoje pooblastilo Društvu MDS. Tamara Kek je v svoji 10 minutni predstavitvi, ki je bila na voljo vsaki izmed zastopanih strank, predstavila dodatne poglede, zakaj so izvedeni ukrepi, neustavni, saj vidno posegajo v pravico do zasebne lastnine brez možnosti vlaganja pravnih sredstev. 

Po obravnavi je odvetnica Tamara Kek povedala, da je zadovoljna s predstavitvami odvetnikov, ki so zastopali interese imetnikov obveznic in delničarjev in hkrati blago rečeno bila presenečena nad izvajanjem tako slovenskega državnega pravobranilstva kot tudi najetih odvetnikov s strani Banke Slovenije, saj niso postregli z nobenim novim dejstvom, ki bi opravičeval izbris podrejencev in delničarjev.

 

Ljubljana in Luksemburg, 01. december 2015

Lastniki obveznic izgubili skoraj 600 milijonov evrov

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 29.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj

DEJAN LADIKA: Pred skoraj dvema letoma, sredi decembra leta 2013, ko je slovenska vlada z Banko Slovenije izpeljala bančno sanacijo, so lastniki podrejenih obveznic in delnic izgubili skoraj 600 milijonov evrov. Prvič objavljamo seznam tistih, ki so zaradi tako izpeljane sanacije izgubili največ. Pridobili smo podatke o razlaščencih NLB-ja, NKBM-ja, Banke Celje, Probanke in Banke factor. To kar vidite je seštevek vrednosti obveznic v teh bankah, ni pa podatkov za Abanko. Med družbami so največ izgubile Zavarovalnica Maribor, Skupna pokojninska družba in Zavarovalnica Triglav. Zanimivo je, da gre večinoma za podjetja, kjer ima posredno deleže tudi država. No precejšnji pa so tudi zneski pri posameznikih, kot vidimo celo do 3 milijone evrov. To je 10 največjih razlaščencev, med njimi so tudi nekatera znana imena. Oškodovani imetniki izbrisanih obveznic in delnic so se takoj obrnili na Ustavno sodišče, to pa je za dodatno pomoč pri razlagi zapletene pravno finančne zadeve zaprosilo sodišče Evropske unije v Luksemburgu. In v torej bo tam javna obravnava, kjer bodo svoja stališča predstavili razlaščenci, banke, ter državni akterji. Pred soočenjem v našem studiu pa si poglejmo še prispevek Vesne Zadravec.

Imetniki izbrisanih delnic in obveznic na sodišče EU v Luksemburg

Okoli 600 tisoč imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, ki so ob dokapitalizaciji šestih bank čez noč ostali brez več kot pol milijarde evrov premoženja, se že dobri dve leti bori za svoje pravice. V torek, 1. decembra, bo na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu, ki ga je za mnenje o izbrisu zaprosilo slovensko Ustavno sodišče, prva obravnava. Na njej bodo stališča soočili zagovorniki imetnikov izbrisanih delnic in obveznic, Banka Slovenije, Državni svet, Državno pravobranilstvo in Evropska komisija. Kako se prizadeti imetniki papirjev pripravljajo na obravnavo, boste videli v oddaji Točka preloma (vir: RTV Slovenija).

 

Ljubljana, 25. november 2015


 

Za ogled oddaje Točka premola na RTV Slovenija z dne 25.11.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu razpisalo javno obravnavo, s soočenjem mnenj glede sporne novele ZBan-1L, ki je bila podlaga za razlastitev obvezničarjev in delničarjev podržavljenih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), ki je za vložitev tožb in vodenje pravnih dejanj v imenu razlaščenih obvezničarjev in delničarjev pooblastilo odvetnico Tamaro Kek obvešča, da se bo le ta v primeru, ko zastopa obvezničarje obveznice NLB26 in obveznice ABVIP in delničarje in obvezničarjev Banke Celje, dne 1. decembra 2015 ob 9.00 uri udeležila obravnave pred senatom Sodišča Evropske unije v Luksemburgu

 

Ljubljana, 30. oktober 2015


 

Predstavnik razlaščenih in razlastiteljev bodo soočili pravna mnenja pred senatom Sodišča Evropske unije

Na javni obravnavi pred senatom Evropskega sodišča v Luksemburgu bodo soočili argumente vseh vpletenih strani, na eni strani odvetniki oškodovancev – razlaščenih obvezničarjev in delničarjev slovenskih bank in na drugi strani povzročiteljev oškodovanja: predstavniki ali pravni zastopniki Banke Slovenije in verjetno tudi Ministrstva za finance RS. 

 

Pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije morda že letos?

V Društvu MDS upamo, da bo obravnava tudi edina in se bo ta dan zaključila in da bomo obvezničarji in delničarji skoraj 2 leti po spornem izbrisu, ki je bil 13.12.2013 dočakali dan, ko bo pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije posredovano slovenskemu Ustavnemu sodišču, ki je za to predhodno mnenje zaprosil, na osnovi zahteve Državnega sveta RS in Varuhinje človekovih pravic RS in preko 20 pobud za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

 

Društvo MDS poziva Ustavno sodišče RS naj končno res absolutno prednostno obravnava zahtevi in pobude za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

Avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna

Medij: TV Slovenija 1 Avtorji: Pesek Rosvita,Uranjek Eva Teme: Rajko Stanković, mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi Datum: 31. 07. 2015 Termin: 22:16

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 31.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj

Ljubljana, 31. julij 2015


 

ROSVITA PESEK (voditeljica): Ta teden je avstrijsko ustavno sodišče po 9 mesecih odločilo, da je bila razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke protiustavna, kar krati pravico do lastnine. Tudi pri nas je podoben primer na Ustavnem sodišču, a slovenski sodni mlini meljejo počasneje. Podrejenci in delničarji že več kot leto dni čakajo na odločitev sodnikov, ki pa so za dodatna pojasnila že pred nekaj meseci prosili tudi Evropsko sodišče, a odgovora še niso prejeli. Ker se bo konec leta iztekel zastaralni rok, razlaščenci že napovedujejo odškodninske tožbe. 

EVA URANJEK (novinarka): Odločitev avstrijskega sodišča je pozitivna novica za vse izbrisane imetnike slovenskih podrejenih obveznic, pravijo njhovi zastopniki. Prepričani so, da bo tudi slovensko ustavno sodišče odločilo enako. A iz Banke Slovenije so nam sporočili, da so pomembne razlike med slovenskim in avstrijskim zakonom in da vzporednic ne moremo potegniti. Predsednik Društva malih delničarjev se s tem ne strinja. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenije): Sodniki, avstrijski, so ugotovili, da gre za retroaktiven poseg v lastninsko pravico. Ti dve pravici sta bili kršeni tudi pri nas. Edina razlika, ki je med avstrijskim modelom in našim, je v tem, da so v Avstriji diskriminatorno, niso vsem porezali, pri nas so porezali vsem. 

Avstrijski razlaščenci dobili tožbo

Medij: POP TV Avtorji: Kunaver Nika Teme: Rajko Stanković, mali delničarji Rubrika / Oddaja: 24 ur Datum: 29. 07. 2015 Termin: 19:13

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 29.07.2015, kliknite na sliko ali tukaj.

 

Ljubljana, 30. julij 2015


EDI PUCER (voditelj): Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke je protiustavna, ker krši ustavno pravico do lastnine, je sinoči odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Pri nas pa podrejenci in delničarji še vedno nestrpno čakajo na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Ker se bojijo, da odločitve še nekaj časa ne bo, že napovedujejo odškodninske tožbe, saj se bo konec leta iztekel zastaralni rok. Tožbe naj bi bile skupaj težke več kot 600 milijonov evrov. 

Iz 24UR: Po prodaji v skrbi zaradi odpuščanj

Vrh politike je zadovoljen s prodajo druge največje slovenske banke NKBM. Finančni minister celo pravi, da je ne bi mogli prodali v boljšem času. So pa v negotovosti zaposleni: koliko jih bo kupec odpustil? Sindikati se bojijo, da 400.

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na Pop TV z dne 01.07.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Iz SVETA: 250 milijonov evrov za NKBM

SDH je 100-delež države v Novi KBM prodala ameriškemu skladu Apollo in EBRD. Vrednost prodajne transakcije znaša 250 milijonov evrov, so sporočili iz SDH. Pred leti je država banko dokapitalizirala za 870 milijonov evrov.

Sprememba lastnika Nove KBM nikakor ne vpliva na sprožene postopke v zvezi z izbrisom delničarjev in obvezničarjev, saj je pravni naslov za povrnitev škode, skladno s 350.a členom ZBan-1L, Banka Slovenije.

Za ogled prispevka iz oddaje Svet na Kanalu A z dne 30.06.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ZBan-1L
»350.a člen

(varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih)

(1) Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, lahko zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.

(2) Za varstvo pravic delničarjev in upnikov v primeru odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu se v razmerju do Banke Slovenije ne uporablja 264. člen ZGD-1.

(3) Če je zoper odločbo o izrednem ukrepu vložena tožba v skladu s 347. členom tega zakona, mora sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku na podlagi prvega odstavka tega člena, prekiniti postopek do odločitve sodišča v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije.«.

 

Slovenska pivovarska industrija dobiva novega lastnika; Heineken kot 3. pivovar v svetu še dodatno utrjuje 1. mesto v Evropi

Delničarji Pivovarne Laško, d.d. so se na redni skupščini seznanili z rezultatom Pivovarne Laško v letu 2014; pri čemer so podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), predsednik Uprave, mag. Dušan Zorko pa je v okviru 4. točke dnevnega reda delničarje seznanil delničarje o poteku prodajnega postopka 51,11 % deleža Pivovarne Laško. Po zaključku prodajnega postopka in izdaji vseh potrebnih soglasij bodo vsi preostali delničarji deležni prevzemne ponudbe s strani Heinekena, v višini 25,56 EUR za posamezno delnico.

 

Laško, 19. junij 2015


 

Prodan 51 % paket Pivovarne Laško

DUTB, KAD, Alpen Invest, Abanka Vipa, KD Skladi, Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper so v skupnem prodajnem procesu prodale 51,11 % paket delnic Pivovarne Laško, ki ga je kupil nizozemski Heineken in zanj odštel slabih 115 milijonov EUR, kar znaša 25,56 EUR za posamezno delnico.

Po uspešnem zaključki prodajnega procesa bodo vsi mali delničarji na dom prejeli prevzemno ponudbo, ki bo enaka ceni, po kateri je Heineken kupil večinski paket delnic, to je 25,56 EUR za posamezno delnico.

Predsednik Uprave je v okviru razprave poudaril, da so v Pivovarni Laško ponosni, da so uspeli poiskati strateškega kupca in ob tem uspeli prodati tudi večino poslovno nepotrebnega premoženja, ki ni del osnovne dejavnosti Pivovarne Laško. Kot se je izrazil sam: »Pivovarna Laško končno dobiva pravega lastnika, ki je pivovar«.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.