Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

NatisniNatisni

Medij: Finance (Komentar)  Avtorji: Tadej Kotnik  Teme: mali delničarji, obvezničarji, banke Datum: Torek, 11. september 2018 Vir: Boštjan Jazbec in Igor Masten za Bloomberg: bančni razlaščenci ne smejo dobiti sodnega varstva!

Leto in pol po izteku roka, do katerega bi domači zakonodajalci v skladu z odločbo ustavnega sodišča morali omogočiti bančnim razlaščencem odškodninske tožbe, so s finančnega ministrstva za Bloomberg povedali, da bodo pripravo ustreznega zakona »nadaljevali takoj po sestavi vlade«. Ker jima dopustitev odškodninskih tožb – torej uresničitev odločbe ustavnega sodišča in posledična preveritev dejanskega stanja bank jeseni 2013 – ne diši, sta se vpletla glavni izvršilec razlastitve Boštjan Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten ter za taisti Bloomberg zatrdila, češ da bi to »pomenilo precedens«, »kršilo načela neodvisnosti centralne banke« in »koristilo špekulantom«.

V minulih letih so se nekateri jezili, da preveč razpredam o nepravilnostih slovenske bančne »sanacije« iz jeseni 2013, predvsem pa o takrat izvršenih razlastitvah imetnikov podrejenih obveznic vseh slovenskih sistemskih bank na podlagi še danes ultratajnih cenitev, izdelanih mimo računovodskih standardov in »po sprotnih navodilih Banke Slovenije«. Razlastitev kritiziraš zato, so mi očitali, ker si imel te obveznice!

Da sem jih imel, sem javno razkrival že od dneva izbrisa, precej običajno pa je tudi, da so do posega v neko materialno pravico najbolj kritični tisti, ki jih ta poseg prizadene; se komu zdi nenavadno, ko znižanje pokojnin najglasneje kritizirajo prav upokojenci, znižanje plač javnih uslužbencev prav javni uslužbenci, zvišanje plač javnih uslužbencev pa zaposleni v zasebnem sektorju? A kljub vsemu sem očitek vzel resno in o spornih vidikih bančne »sanacije« poskušam pisati le takrat, ko se v zvezi z njimi kaj dogaja – letos doslej le dvakrat. Prvič januarja, ko sta državni svet in zakonodajno-pravna služba DZ objavila zelo negativni mnenji o takratnem predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev, za katerega sta ugotovila, da ugotovljene protiustavnosti ne odpravlja, temveč jo še krepi. In drugič maja, ko je ustavno sodišče zavrglo pritožbo Banke Slovenije (BS), v kateri je ta zatrjevala, da ji je NPU s hišno preiskavo, v kateri je zasegel že omenjene ultratajne nestandardne cenitve, kršil človekovi pravici do nedotakljivosti stanovanja in do zasebnosti.

Tiho sem ostal celo, ko je odhajajoči guverner Boštjan Jazbec, glavni izvršilec bančne razlastitve, povedal medijem in prijavil policiji, da je na službeni telefon prejel nekaj grozilnih sporočil, pa za krivce kar z uradnim sporočilom BS za javnost osumil razlaščence, v pogovorih z več osebami pa – o tem morda več kdaj drugič – celo poimensko okrivil mene! Tiho sem ostal tudi, ko je policija ugotovila, da te grožnje guvernerju »niso bile povezane z njegovo funkcijo«, pa ko so mediji razkrili, da so bili vzrok ekscesi v njegovem intimnem življenju. In tiho sem ostal tudi, ko je Delo pred štirimi tedni razkrilo, da Jazbec še vedno – po januarskem razkritju Siola, da je to vneto počel že lani – išče »podmizne« vzvode, s katerimi bi ustavil kriminalistično preiskavo »sanacije« iz jeseni 2013.

A ti pritiski se zadnje tedne še stopnjujejo.

V nedeljo je Bloomberg objavil prispevek, v katerem Jazbec in njegov vztrajni zagovornik Igor Masten žugata, češ da bi zdaj že leto in pol zamujajoča uresničitev odločbe ustavnega sodišča, da morajo razlaščencem razkriti ultratajne nestandardne cenitve kapitala bank iz jeseni 2013 in omogočiti odškodninske tožbe, »pomenila precedens«, »kršila neodvisnost centralne banke« in »koristila špekulantom«. Takratna premierka Alenka Bratušek, ki je soustvarjala razlastitve in se skupaj z Jazbecem in takratnim finančnim ministrom Urošem Čuferjem samooklicala za »domačo trojko«, pol leta pozneje pa za te »zasluge« pričakovala položaj podpredsednice evropske komisije, je za isti prispevek dodala še zagotovilo, da so bile »prav vse odločitve v zvezi z bančno sanacijo leta 2013 pravilne«.

Včeraj pa je Delo razkrilo še, da Stranka Alenke Bratušek (beri: Alenka Bratušek) za guvernerja želi prav Igorja Mastena, torej tistega, ki je z zgoraj povzetima izjavama za Bloomberg jasno dal vedeti, da bi kot guverner storil vse, da cenitve razlaščencem ne bi bile razkrite (saj da bi to »kršilo načela neodvisnosti centralne banke«) in da razlaščenci ne bi smeli vložiti odškodninskih tožb (saj da bi to »koristilo špekulantom«). Zakaj se takšni želji soustvarjalke izbrisa ne gre čuditi, pove že članek v Delu:

»Masten bi bil nekakšna kontinuiteta nekdanjega guvernerja Jazbeca. (...) Masten je tudi predlagal Boštjana Jazbeca za kandidata za guvernerja Banke Slovenije. (...) Masten je znan tudi po angažiranem zagovarjanju Boštjana Jazbeca, ko so se pojavili očitki o nepravilnostih pri sanaciji bank konec leta 2013. Kot vodja raziskovalcev je bil za določen čas zaposlen v Banki Slovenije, zdaj analitsko-raziskovalni center tam vodi njegova soproga.«

Ne nedeljski prispevek Bloomberga ne članek v včerajšnjem Delu pa ne povesta ničesar ne o uradnih ugotovitvah NPU, tožilstva in preiskovalnih sodnikov ne o uradnih izjavah, ki so jih tem preiskovalcem dali neodvisni strokovnjaki, pa čeprav so te ugotovitve in izjave javno znane že od marca lani, ko so jih z objavo sodne odredbe o hišni preiskavi BS razkrile Finance. Zato velja spomniti: preiskava, ki jo Jazbec, Masten in očitno tudi Bratuškova poskušajo ovirati, je že ugotovila, da je bil kapital bank ob razlastitvi »védoma neupravičeno prikazan za negativnega« (1. in 48. točka obrazložitve odredbe), kar je preiskovalcem neodvisno utemeljilo tudi več strokovnjakov – direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem (12. točka), direktor Slovenskega inštituta za revizijo (12. in 47. točka) in direktorica družbe KPMG Slovenija (12. točka).

Če strnem, se je tista prava trojka že poslovila celo od Grčije, naša domača pa kar vztraja, le tretjega člana – ob stalnicah Alenki Bratušek in Boštjanu Jazbecu – občasno zamenja. Od finančnega ministra iz časa razlastitev Uroša Čuferja je to vlogo prevzel njegov naslednik Dušan Mramor, pa od njega njegova naslednica Mateja Vraničar Erman, ki se je še bolj požvižgala tako na ustavo kot na dejstva. Po njenem skorajšnjem odhodu z ministrskega položaja pa naj bi jo z izvolitvijo za novega guvernerja nasledil Igor Masten, ki se glede na zgornjo izjavo za Bloomberg prav toliko ali pa še bolj požvižga na ustavo, saj je uresničitev odločbe ustavnega sodišča označil za »kršitev načel«.

Jasno je, da bi taka – če citiram kar ugotovitev Dela – »kontinuiteta nekdanjega guvernerja Jazbeca« vrnila našo centralno banko na stranpot podmiznih in zakulisnih iger, s katere se je po Jazbečevem odhodu komaj začela vračati k načelnosti in transparentnosti. In jasno je tudi, da bo vrnitev na to stranpot škodljiva ne le za razlaščence, temveč najpozneje ob prihodnji krizi – ta bo vsekakor nastopila še v mandatu prihajajočega guvernerja – za vso državo in vse državljane.

Vprašanje je le, kaj bodo glede tega storili predsednik republike, ki mora v teh dneh državnemu zboru predlagati novega guvernerja, in poslanci, ki bodo o tem predlogu glasovali.

Razkritje: avtor je bil imetnik izbrisanih obveznic več slovenskih bank ter soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti opr. št. U-I-295/13, ki je 19. oktobra 2016 privedla do razveljavitve 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) ter 265. člena Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB) zaradi protiustavne kršitve pravice razlaščenih vlagateljev do učinkovitega sodnega varstva.

Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.