Za državljane naprodaj še danes

NatisniNatisni

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Timotej Milanov, (STA), Urban Červek, Srečko Klapš, (D. R.)Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 2

PRODAJA NLB IN BANČNA SANACIJA 

Za državljane naprodaj še danes V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup delnic NLB. Fizične osebe lahko te kupijo še danes do 13. ure. Medtem je Evropsko sodišče za človekove pravice uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev.

Kolikšen delež bo država preko Slovenskega državnega holdinga (SDH) prodala zasebnim vlagateljem, še ni znano, razpon znaša od 50 do 75 odstotkov deleža banke. Tudi cena delnice še ni določena. SDH je določil le razpon cene med 51,50 in 66 evri, točna cena bo določena po zaključku postopka, ko bo znano, kakšno je zanimanje za nakup. Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj. Končna cena delnice banke bo znana konec tega tedna, v sredini prihodnjega tedna naj bi delnice začele kotirati na Ljubljanski in Londonski borzi. Vsi posamezniki, ki bodo želeli vpisati delnice NLB, bodo morali najprej na banki odpreti trgovalni račun, za kar pa banka ne bo zaračunala stroškov.

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, iz NLB nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje.

V Mariboru in Murski Soboti ni bilo gneče

Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB, kjer so nam vljudno pojasnili, da informacij o prodaji delnic NLB ne dajejo in da na morebitne kupce ne moremo prežati v poslovalnici, včeraj preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli.

Murskosoboška poslovalnica Nove Ljubljanske banke je po obsegu poslovanja tretja najpomembnejša v celotni mreži banke, saj jo obiskuje več kot 20 tisoč komitentov NLB. V poslovalnici podatkov o zanimanju Pomurcev za nakup delnic NLB ne dajejo, v času našega obiska pred okenci, pri katerih so se interesenti lahko pozanimali o nakupu delnic, ni bilo večje gneče, so jih pa po neuradnih informacijah v večjem številu obiskovali v zgodnjih dopoldanskih urah. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar bosta zadevo še preučila do zadnjega dne, ko bosta sprejela končno odločitev. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, kot pravi, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Spomnimo, da država NLB prodaja zaradi zavez Evropski komisiji ob reševanju bank leta 2013, ko jih je država v spornem postopku razlastitve dotedanjih delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic dokapitalizirala s proračunskim denarjem. V NLB, Novo KBM in Abanko je vložila 2,8 milijarde evrov, še okoli 800 milijonov je poniknilo davkoplačevalskega denarja v Factor banki in Probanki. Takrat je vlada Alenke Bratušek komisiji obljubila, da bo banko prodala. Sprva se je rok iztekel leta 2017, a je vlada Mira Cerarja dosegla njegovo podaljšanje do konca tega leta.

Več kot sto tisoč razlaščenih delničarjev in okoli dva tisoč imetnikov podrejenih obveznic bank je takrat država po nareku Evropske komisije in na podlagi sumljivih črnih bančnih scenarijev, ki se nikoli niso uresničili, izbrisala. Še več, izkazalo se je, da so banke kar naenkrat prekapitalizirane in dobičkonosne tudi zaradi zniževanja rezervacij za te scenarije.

So vlagateljem kršene človekove pravice?

Konec oktobra je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji in vzelo pod drobnogled več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013, je za STA potrdil odvetnik Miha Kunič.

V postopku je združenih osem primerov, ki naslavljajo širok spekter vprašanj, povezanih z zagotavljanjem ustreznih pravnih sredstev razlaščencem v izrednih ukrepih, ki jih je ob sanaciji bank izrekla Banka Slovenije. Kot je pojasnil Kunič, ki zastopa enega od tožnikov proti Sloveniji, postopek ne naslavlja samo pravnih sredstev iz zakona, ki bo na podlagi sodbe ustavnega sodišča zagotovil učinkovito sodno varstvo po izbrisih v podržavljenih bankah, ampak tudi vprašanja pravice do spora pred registrskimi sodišči in do upravnega spora glede ukrepov Banke Slovenije, do katerih so trenutno upravičene le banke. Sklep ESČP o uvedbi postopka proti Sloveniji je Kunič dobil v ponedeljek, na njem pa je datum 25. oktober.

Kot je znano, je ustavno sodišče oktobra 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris kapitala in podrejenih obveznosti bank ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki nekdanjim imetnikom ni omogočil ustavno skladne uveljavitve pravice do sodnega varstva za vse morebitne že vložene in bodoče odškodninske tožbe proti Banki Slovenije. Ustavno sodišče je ob tem naložilo državnemu zboru, da mora do maja lani zakonodajo uskladiti tako, da bodo izbrisani imetniki kvalificiranih obveznosti v bankah upravičeni do učinkovitega sodnega varstva, a se to vse do danes ni zgodilo.

Finančno ministrstvo v ponovno koalicijsko usklajevanje

Na ministrstvu za finance so nam včeraj odgovorih, da je ena od njihovih prioritetnih nalog, da predlog Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank čim prej uskladijo z novo koalicijo in ponovno predložijo vladi v obravnavo. Predlog zakona so sicer pripravili že v mandatu Cerarjeve vlade in ga po dolgotrajnih usklajevanjih predložili v obravnavo. Vlada ga je potrdila novembra lani in poslala v obravnavo v državni zbor, ki je opravil splošno razpravo, zaradi razpustitve pa ni končal zakonodajnega postopka, še pojasnjujejo na finančnem ministrstvu in dodajajo, da v sodelovanju z državnim odvetništvom pripravljajo tudi ustrezen odziv Slovenije na navedbe pritožnikov glede uvedenega postopka na ESČP. 

Spomnimo še, da je nedavno padla tudi že prva sodba v zvezi z razlaščenimi imetniki obveznic, ki se je sicer nanašala na kršitve pojasnilne dolžnosti banke. Celjsko okrožno sodišče je odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi, sodba pa še ni pravnomočna.

Lekcije Sloveniji ne zaležejo

Tadej Kotnik, eden od tožnikov na ESČP: "Da je bil izbris upnikov slovenskih bank izrazito in mnogoplastno protipraven, je jasno že vseskozi, toda v Sloveniji so večino pravnih sporov, ki so drugod razlaščencem na voljo za dokazovanje takšnih protipravnosti, prepovedali. Ustavno sodišče je namreč oktobra 2016 odločilo, da izbrisani upniki nimajo pravice ne do upravnega ne do registrskega ne do ničnostnega spora, temveč jim mora zadoščati odškodninski, ki jim mora biti omogočen najpozneje maja 2017. Zdaj smo novembra 2018 in še ni omogočen, zaradi vseh naštetih omejevanj in zavlačevanj pa je te razlastitve začelo obravnavati najvišje sodišče v EU. To je Sloveniji glede izbrisov dalo že kar nekaj lekcij, a se zdi, da nič ne zaleže."

2,8 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja je vložila država decembra 2013 v NLB, NKBM in Abanko.

AIK lahko prevzame Gorenjsko banko

Banka Slovenije je srbski AIK banki izdala dovoljenje za povečanje deleža v Gorenjski banki nad 50 odstotkov. S tem je banki AIK, ki je 32,9-odstotna lastnica Gorenjske banke, odprta pot za prevzem te banke oziroma za to, da od družbe Sava kupi še 37,6 odstotka Gorenjske banke. AIK banka, ki jo prek MK Grupe obvladuje srbski poslovnež Miodrag Kostič, je imela dovoljenje Banke Slovenije za dotretjinski delež v Gorenjski banki, 29. oktobra pa je od nje pridobila dovoljenje, da lahko ta delež poveča nad 50 odstotkov. Srbska banka že ima dovoljenje srbske centralne banke za prevzem banke v tujini, prevzem sta odobrila tudi slovenski in srbski varuh konkurence. Delničarji Save so prodajo 37,6 odstotka delnic Gorenjske banke banki AIK odobrili konec junija, AIK pa je 43 milijonov evrov kupnine do junija prihodnje leto deponirala na fiduciarnem računu pri KDD. (sta) Fizične osebe morajo kupiti vsaj deset delnic, zanje pa vnaprej plačati po 66 evrov. Če bo cena nižja, bodo del denarja dobili nazaj.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.