Nova KBM

TV PRISPEVEK: Bo Ustavno sodišče ugodilo malim delničarjem in obvezničarjem bank?

Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.

 

Sodelujoči: 

  • Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
  • Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
  • Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice  Abanke Vipa in NKBM,
  • Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
  • Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.

Ali bomo delničarji in lastniki obveznic v Banki Celje razlaščeni kot v NLB, Abanki Vipa in NKBM?

Za Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.

 

Ljubljana in Celje, 21. marec 2014


 

Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje

V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.

Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:

  • Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
  • Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
  • Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
  • Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
  • Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
  • Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?

Oddajanje napovedi kapitalskih dobičkov (izgub) v primeru razveljavitve delnic

Z zadnjo novelo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 52/11-popr., 59/11, 85/11, 48/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju: ZBan-1) je bila omogočena izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Sprejeta pravila vključujejo določbe o možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko izreče Banka Slovenije. 

S sprejetjem izrednih ukrepov so bile na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 in 18. 12. 2013 razveljavljene in iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD izbrisane vse delnice:

 

- Nove ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,

- Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,

- Abanke d.d. z oznako ABKN,

- Factor banke d.d. z oznako FBN,

- Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR.

 

Iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 30. 12. 2013 o davčni obravnavi razveljavitve delnic in prenehanja drugih kvalificiranih obveznosti na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih, se razveljavitev delnic, ki jih imajo v omenjenih bankah fizične osebe, šteje za izplačilo lastniškega deleža po 94. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 93/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) in se za davčne namene obravnava kot odsvojitev kapitala, pri kateri se ugotavljata dobiček oziroma izguba.

Ker so bile delnice razveljavljene brez kakršnegakoli poplačila delničarjev oziroma je vrednost poplačila enaka nič, se za davčne namene šteje, da je vrednost ob njihovi odsvojitvi enaka nič.

 

Na podlagi 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12, 94/12, 111/13; v nadaljevanju: ZDavP-2) morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) za leto 2013. V tem primeru bo šlo za množično vlaganje napovedi, kjer bo davčna osnova ob upoštevanju normiranih stroškov negativna (izguba) in od katere se davek ne bo odmeril.

Tožbe na upravnem sodišču zoper Banko Slovenije

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika 04. 01. 2014

Doseg / Reach: 144000

Država / Country: Slovenija

Čas / Time: 07:03

Trajanje / Duration: 3 min 1

Tožbe zoper Banko Slovenije

RA SLOVENIJA 1, 4.1.2013, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03

VZMD je zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja, Factor banke in Probanke na ljubljansko upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Hkrati Ustavno sodišče, kot je znano, prav zdaj presoja, ali je bil izbris podrejenih obveznic v slovenskih bankah, s katerimi je država pridobila 442 milijonov evrov, ustaven. Urška Jereb Brankovič.

URŠKA JEREB BRANKOVIČ: VZMD je zaradi razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v NLB, Factor in Probanki na Upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Za kaj konkretno gre? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.

RAJKO STANKOVIČ: Glede na to, da niso bile posamične odločbe imenske, izdane imetnikom obveznic, kjer bi bilo natančno obrazloženo, zakaj so bili razlaščeni in da so odvetnik Kunič in nekateri imetniki to so poskušali dobiti in tega (od BS) niso dobili, so se pač odločili, da bodo probali na ta način do teh odločb priti.

JEREB BRANKOVIČ: Kot je znano, Ustavno sodišče prav zdaj presoja sporne člene zakona o bančništvu, ki določa, da morajo pri sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Stankovič presojo pričakuje v nekaj mesecih.

STANKOVIČ: Pripoznava absolutno prednostno obravnavo, kar pomeni, da bo odločalo o tej stvari v treh do šestih mesecih. O zadržanju (izvajanja spornih členov ZBAN- 1L) pa ni odločalo, ker je pravica materialne narave. To pomeni po domače, da se čahko materialna pravica povrne v denarju.

JEREB BRANKOVIČ: Ali je Ustavno sodišče v kateri izmed drugih držav evra že razsodilo v prid imetnikov podrejenih obveznic?

STANKOVIČ: Če se ne motim, je bilo to na Irskem in na Portugalskem so ugodili in razveljavili tiste ukrepe, ki jih je Evropa na nek način zapovedala članicam.

JEREB BRANKOVIČ: In če se bo to zgodilo tudi pri nas, bo morala država na račune vrniti 442 vzetih

milijonov?

STANKOVIČ: To je v najboljšem primeru, (in edina) možnost v denarju. Ustavno sodišče lahko presodi v 100 procentnem znesku, lahko (pa) presodi v kakšnem drugem (%) zneska. Vendar naj povem, če bi v tem (primeru presodilo v) 100 procentnem znesku, je to le 7 procentov (celotne sanacije) bančne luknje.

Delničarji in obvezničarji slovenskih bank ob vse premoženje

Črn dan za 99.818 imetnikov bančnih delnic in več kot 2.000 lastnikov subordiniranih obveznic ter preko 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojniskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah.

Včerajšnji ukrep centralne Banke Slovenije je še eden v nizu dokazov, da Republika Slovenija slepo sledi priporočilom evropskih uradnikov, pa čeprav le ta niso zavezujoča. Še več DZ RS je sprejel zakonodajo, ki je v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, saj retroaktivno posega v pravice imetnikov subordiniranih obveznic. Če se ob nakupu delnic delničar zaveda tveganja, da je lahko ob vse, pa je pri obveznicah bil retroaktivno uveljavljeno novo določilo, ki ga ob izdaji ni bilo.

 

Ljubljana, 19.12.2013


Lastniki obveznic sedaj lahko le čakajo odločitev ustavnega sodišča

Glede na štiri vložene Pobude za presojo ustavnosti ZBAN-1L (2 je dalo Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), 2 pobudi je dalo tudi VZMD) in dve Zahtevi za presojo ustavnosti, prvo je podal Državni svet RS, drugo pa včeraj tudi Varuhinja človekov pravic) je Ustavno sodišče včeraj odločilo, da so predlagatelji podali utemeljeno vlogo in bo njihove vloge obravnavalo prednostno, žal pa niso zadržali izvajanja spornih členov, saj menijo, da je potencialna škoda, ki nastala lastnikom materialna in se lahko kot taka lahko povrne (beri v denarju). Tako imajo imetniki podrejenih obveznic upanje, da bo Ustavno sodišče sledilo svoji praksi in kot v primeru »Kramar« presodilo, da je retroaktivna uvedba neustavna in naložila Banki Slovenije oz. Republiki Sloveniji, da poplača imetnike teh instrumentov. Epilog te zgodbe lahko pričakujemo do konca junija 2014.

 

Žal za lastnike bančnih delnic spodbudnega sporočila za sedaj ni

Zaradi izdanih odločb Banke Slovenije so z včerajšnjim dnem (18.12.2013) razveljavljene in iz registra KDD izbrisane delnice NLB, NKBM in Abanke.

Tako je brez svojih delnic ostalo:

  • 1.992 delničarjev NLB,
  • 96.769 delničarjev NKBM,
  • 1.057 delničarjev Abanke,
  • vsi  delničarji Factor banke,
  • vsi  delničarji Probanke.

Tako bodo v prihodnjih dneh vsi delničarji od poslovnih bank dobili obvestilo, da so ostali brez svojih delnic v bankah. 

Ta trenutek lahko uveljavljano kapitalsko izgubo kot  tako imenovani »davčni ščit« pri napovedi kapitalskih dobičkov za leto 2013, ali lahko to prenesojo v leto 2014 pa se morajo pozanimati pri pristojnem davčnem uradu.

V kolikor so to bile edine delnice, ki jih je delničar poslovne banke imel svetujemo, da takoj pokličete svojo Borzno posredniško hišo ali družbo in zaprejo svoje trgovalne račune v kolikor jih imajo.

 

Napoved o možnosti uveljavljanja odškodnine za delničarje negotova

Vsem se poraja vprašanje ali se lahko nadajajo odškodnine za svoje izgubljene delnice, a natačnega odgovora tu zaenkrat še ni. Morda so najbližje tej možnosti delničarji Nove KBM, če najdemo način, da dokažemo, da prospekt ob izdaji leta 2007 ni izražal dejanskega stanja in smo bili zavedeni, saj je delnica iz prvotnih 27 EUR sedaj zgrmela v nič. Ker je izid takega postopka povezan z stroški in je ta trenutek napovedovanje izida negotovo, ne želimo ulivati lažnega upanja, predno z gotovostjo ne ugotovimo morebitnih napak v prospektu ob prvi javni prodaji delnic Nove KBM

 

Obveznice tudi izbrisane

Prav tako so prenehale ter bile z računov klirinških sistemov in trgovanja borz umaknjene:

  • NLB hibridne in podrejene obveznice ter hibridna in podrejena posojila,
  • pri NBKM hibridne obveznice,
  • pri Abanki inovativni instrument Floating Rate Perpetual Loan Participation Notes.

Lastnike delnic in podrejenih obveznic treh bank čaka razlastitev

Delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke bodo ob izrednem ukrepu Banke Slovenije, ki vključuje državno dokapitalizacijo, izgubili ves vložek. Predsednik društva MDS Rajko Stanković opozarja, da je bilo ob izdaji instrumentov jasno, da se lahko ves vložek izgubi le v primeru stečaja banke.

Ljubljana, 13.12.2013

 vir: 24ur.com

Po včerajšnji objavi stresnih testov sta guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer povedala, da lahko po pravilih državne pomoči država banko dokapitalizira šele po tem, ko so obstoječi lastniki in imetniki podrejenih obveznosti pri sanaciji banke udeleženi s svojim premoženjem. Dejala sta, da bo to premoženje odpisano v celoti.

 

S tem bodo delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB, NKBM in Abanke izgubili ves vložek. "Sporno je to, da bi morala biti pravila igre v takšnih zadevah jasna vnaprej. Ob izdaji teh obveznic je bilo jasno, da lahko izgubijo vse le v primeru stečaja. Stečaja pa ni," pravi predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković.

Za ogled TV prispevka novinarke Katarine Matejčič iz oddaje 24ur na POP TV ob 19.00 ure, z dne 13.12.2013 pritisnite TUKAJ ali sliko.

 

Stanković pravi, da če pri delnicah, ki so tvegan instrument, še predvidevaš takšen bridek konec, tega pri podrejenih obveznicah ni bilo pričakovati, saj je bilo takrat določeno, da je lahko edini razlog, zaradi katerega bi lahko vlagatelj izgubil vse, stečaj banke.

 

Novela zakona o bančništvu je pri vrstnem redu sodelovanja pri reševanju banke izpustila velike depozitarje, tako da delničarjem takoj sledijo imetniki podrejenega dolga, depoziti – v vseh treh največjih bankah je največji depozitar država – pa bodo uporabljeni pri dokapitalizaciji, pravi Stanković. Dodaja, da se minister Čufer pri tem sklicuje na priporočila Evropske komisije in predlog direktive, ki pa še ni sprejeta in jo bo treba predvidoma v slovenski pravni red prenesti šele leta 2018.

 

Imate podrejeno obveznico katere izmed treh bank? Izgubili boste vse.

Reševanje slovenskih bank

Ljubljana, 13. december 2013


vir: MMC RTVSLO.SI​

 

Delničarji in lastniki podrejenih obveznic NLB-ja, NKBM-ja in Abanke bodo izgubili ves vložek. Mali delničarji Slovenije opozarjajo na spornost ukrepa. 

Banka Slovenije je v četrtek objavila, da bo odpis podrejenih obveznosti pri NLB-ju znašal 257 milijonov evrov, pri NKBM-ju 64 milijonov evrov in pri Abanki 120 milijonov evrov. NLB je isti dan objavil, da to predvidoma pomeni odpis vseh trenutno veljavnih podrejenih instrumentov NLB-ja.

"Sporno je to, da bi morala biti pravila igre v takšnih zadevah jasna vnaprej. Ob izdaji teh obveznic je bilo jasno, da lahko izgubijo vse le v primeru stečaja. Stečaja pa ni," pa ob tem opozarja predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) Rajko Stanković.

Za ogled TV prispevka novinarja Florijana Zupana TV SLO1 iz oddaje Dnevnik TV SLO1 ob 19 uri, z dne 13.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko

Prošnja Ustavnemu sodišču RS za takojšnje zadržanje izvajanje spornih členov novele Zakona o bančništvu ZBan-1L

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v imenu imetnikov obveznic preko pooblaščene odvetniške pisarne Tamare Kek vložilo POBUDO ZA OCENO USTAVNOSTI 261a., 261b., 261c., 261d., 261e., 261f. v povezavi s 2. in 4. točko prvega odstavka 253.a člena, 1.a točke prvega odstavka 253. člena in tretjega odstavka 253. člena, 253.b, 260.a in 260.b člena, prvega in drugega odstavka 262.a člena, drugega odstavka 262.b člena, 347. in 350a. člena Zakona o bančništvu, ter hkrati predlagalo podalo PREDLOG ZA ZAČASNO ZADRŽANJE teh istih členov ter PREDLOG ZA PREDNOSTNO OBRAVNAVO POBUDE.

Glede na dejstvo, da je danes tudi Državni svet Republike Slovenije soglasno BREZ GLASU PROTI sprejel sklep, da bo tudi sam Državni svet podal Zahtevo za oceno ustavnosti in Predlog za začasno zadržanje, Društvo Mali delničarji Slovenije upa, da bo na jutrišnji seji Ustavno sodišče RS sprejelo odločitev o TAKOJŠNJEM zadržanju spornih členov sprememb Zakona o bančništvu ZBan-1L in s tem preprečilo morebitno nepopravljivo škodo za imetnike teh instrumentov, kakor tudi stopnjevanje nezaupanja komitentov v slovenske banke.

 

Ljubljana, 11. december 2013


 

Ali bo Ustavno sodišče Republike Slovenije jutri zadržalo sporne člene?

V Društvu MDS upamo, da bo Ustavno sodišče Republike Slovenije strokovno in skladno s pravnimi standardi, ki veljajo v urejenih demokracijah, ugotovilo, da je retroaktivni poseg v pravice nesorazmeren in predstavlja resno kršitev več členov Ustave ter v bančni sistem vnaša negotovost za vse tri sistemske banke (NLB, NKBM in Abanko Vipa). Menimo, da bi morebitna izvedba razlastitve pomenila začetek konca bančnega sistema v Republiki Sloveniji, saj če vzameš denar tistemu, ki je posodil banki potem, ko so zbežali iz države tuji vlagatelji, se je težko znebiti dvomov v varnost bančnega sistema.

 

O dogajanju poročajo tudi tuji mediji

O dogajanju v zvezi z bančno zakonodajo poročajo tudi tuji mediji, med katerimi je najnovejše poročanje časnika Reuters. Članek si lahko ogledate na sledeči povezavi tukaj.

 

Društvo MDS že od aprila 2013 dalje iskalo kompromisne rešitve pri pristojnih

Mali delničarji po pravico na Ustavno sodišče Republike Slovenije

 

Za ogled TV prispevka novinarja Florijana Zupana TV SLO1 iz oddaje Odmevi TV SLO1 ob 22 uri, z dne 05.12.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko. 

Društvo MDS v petek vlaga 2 zahtevi za Ustavno presojo ZBan-1L in zahtevo za začasno zadržanje

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo v petek 06. decembra 2013 na Ustavno sodišče Republike Slovenije, preko odvetniške pisarne vložilo Dve pobudi za presojo ustavnosti posameznih določil ZBan-1L  in sicer ločeno za obveznico ABVIP in ločeno za obveznico NLB26. Poleg tega bo odvetniška pisarna vložilo tudi zahtevo za zadržanje izvajanja spornih členov sprejetih sprememb ZBan-1L, do končne odločitve Ustavnega sodišča, saj v Društvo MDS menimo, da bi izvajanje le tega lahko povzročilo nenadomestljivo škodo imetnikom teh instrumentov. 

 

Ljubljana, 04. december 2013


 

Politika prevladala nad stroko. Slovenija je žal očitno prvi poskusni zajček?!

V Društvu MDS smo si vse od aprila 2013 prizadevali za iskanje kompromisne rešitve za imetnike podrejenih obveznic na pristojnem Ministrstvu za Finance in tudi na Banki Sloveniji opozorili, da je vsa stroka proti hitenju, in naj se s spremembami tako imenovane »striženjske zakonodaje« počaka. 

Tako je g. Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) izjavil naj se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu.

Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem.

Tudi zakonodajno-pravna komisija DZ RS je ocenila ZBan-1L kot sporen in nesorazmeren glede predlaganih retroaktivnih spremen.

Državni Svet Republike Slovenije je z Vetom, dal možnost povnovnega razmisleka Državnemu zboru a ga je vladna večina gladko povozila. 

 

Ali bo Ustavno sodišče Republike Slovenije prisluhnilo stroki?

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.