Aktualno

Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.

 

 Ljubljana, 12. april 2018


 

Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom

Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.

Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.

O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.

Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«

 

Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe

Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.

Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.

Ustavno sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

 

Ljubljana, 5. april 2018


 

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Cinkarna Celje - predlog za odkup lastnih delnic neuspešen

V Celju je potekala izredna skupščina delničarjev Cinkarne Celje, d.d., sklicana na zahtevo skupine delničarjev, ki je predlagala, da uprava družbe višek finančnih sredstev nameni za odkup lastnih delnic. Predlog ni prejel zadostne podpore delničarjev, saj je zanj glasovalo dobrih 16 % prisotnih delničarjev, je pa predsednik uprave Cinkarne, Tomaž Benčina, na skupščini podal podrobnejše informacije o bodočih načrtih in planiranju investicij. Pooblaščenec Društva Mali deničarji Slovenije (Društvo MDS) je na skupščini zastopal 4,3 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 27. februar 2018


 

46 milijonov EUR viška finančnih sredstev ob koncu leta 2017

Cinkarna Celje posluje odlično, o čemer pričajo vsi finančni kazalniki družbi, zato ne preseneča podatek, da naj bi Cinkarna konec leta 2017 razpolagala s slabimi 50 milijoni EUR presežnimi finančnimi sredstvi. Načrti za leto 2018 so še bolj pozitivni, zaradi česar v Društvu MDS ocenjujemo, da je bil predlog skupine delničarjev smiseln.

Glede na izhodišča, ki jih je predstavil predsednik uprave Cinkarne Celje, g. Benčnina ter ob upoštevanju dejstva, da predlog za odkup lastnih delnic ni prejel potrebne večine, pričakujemo, da bo ponovna razprava o morebitni delitvi presežka finančnih sredstev opravljena na redni letni skupščini, kar je zapisano tudi v odzivu Uprave in Nadzornega sveta z dne 02.02.2018, objavljenim ne Seo-netu.

V Društvu MDS prav tako pričakujemo, da bo Uprava skupaj z Nadzornim svetom delničarje in javnost podrobno seznanila z dolgoročnim načrtom družbe za obdobje 2019 - 2023, ki posredno naslavlja vprašanje izkoriščanja presežka finančnih sredstev.

Mladinska knjiga založba z dvema novima nadzornikoma

Delničarji Mladinske knjige založbe, d.d. (v nadaljevanju MKZ), so se sestali na skupščini delničarjev, ki je bila sklicana na zahtevo petih delničarjev in katerih edini predlog je bil odpoklic člana Nadzornega sveta (NS), g. Boruta Frantarja in imenovanje novega člana NS, g. Andreja Cundra. Borut Frantar je sicer dolgoletni vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS, glede na dogajanje pa se je odločil, da večinskemu delničarju, DUTB, omogoči izvajanje politike upravljanja družb in je zato podal odstopno izjavo z mesto člana NS. Odstopno izjavo je podala tudi Maria Anselmi, tako da so delničarji imenovali dva nova člana NS na predlog DUTB, g. Mateja Pirca in g. Žigo Gregorinčiča. V Društvu Mali deničarji Slovenije (Društvu MDS) smo zastopali več kot 6,6 % celotnega kapitala MKZ, kar je na skupščini predstavljalo 8,23 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 27. februar 2018


 

Zahteva za sklic podana s strani bivšega člana uprave in nekdanje dolgoletnega direktorja

V Društvu MDS smo bili presenečeni, da je med delničarji, ki so zahtevali sklic skupščine, nekdanji dolgoletni direktor in tudi predsednik uprave, g. Milan Matos, ter nekdanji član uprave, g. Andrej Cunder. Prav zaradi njunih odločitev je namreč MKZ izgubila več milijonov evrov, ko je kreditirala nekdanji Zvon ENA in DVA holding, vso nastalo škodo pa je utrpela družba in manjšinski delničarji. 

Spomnimo, da je MKZ v okviru stečaja Zvona ENA in DVA holding prijavila za dobre 3,3 milijone EUR terjatev, kljub temu, da je bila šele 2. ali 3. zaporedni upnik, kar pomeni da so bile možnosti za povračilo nikakršne. Zaradi navedenega so delničarji MKZ za več let ostali brez dividend, sočasno pa je MKZ bila primorana sanirati svoje poslovanje na način, da je odprodala logistični center v Črnučah.

Po drugi strani pa g. Andrej Cunder, ki je zasedal mesto člana uprave od 01.07.2009 do 31.03.2013 na 33. skupščini Mladinske knjige Založbe, skupaj s takratnim nadzornim svetom ni prejel razrešnice za delo v letu 2011.

 

Imenovanje dveh novih članov NS na predlog DUTB

Po podanih odstopnih izjavah s strani g. Boruta Frantarja, ki je v svoji izjavi med drugim zapisal, da odstopa izključno iz razloga, da večinskemu delničarju DUTB omogoči izvajanje politike upravljanja družb iz njegovega portfelja, med katere sodi tudi MKZ in ge. Marie Anselmi, so delničarji izvolili dva nova člana NS, oba na predlog DUTB; g. Mateja Pirca in g. Žigo Gregorinčiča.

Skupščina Gorenja - delničarji niso odpoklicali dveh članov NS

Na današnji skupščini delničarjev Gorenja, delničarji niso odpoklicali dveh članov Nadzornega sveta (NS), kakor je predlagala skupina manjšinskih delničarjev. Skupščina je bila sklicana na zahtevo delničarjev Home Products Europe (Nizozemska), Raiffeisenbank Austria (Hrvaška), Splitska banka (Hrvaška) in Unicredit Bank Hungary (Madžarska). Na skupščini je bilo prisotnega 69,6 % kapitala družbe, pri čemer sta pooblaščenca Društva MDS zastopala več kot 100.000 glasov delničarjev.

 

Ljubljana in Velenje, 09. januar 2018


 

Nadzorni svet Gorenja bo končal svoj mandat brez sprememb

Uvodno predstavitev je podal Alexander Phlip Sluiter, v kateri je predstavil svoje videnje o stanju Gorenja in med drugim izpostavil, da je "Gorenje bolnik", ki nujno potrebuje prestrukturiranje. Prav tako je poudaril, da nima interesa nadaljne prodaje svojega deleža v Gorenju in želi ostati delničar družbe. Istočasno je izpostavil zakaj predlaga odpoklic ravno g. Voljča in g. Slavinca, kjer je izpostavil poslovanje Gorenja s podjetjem g. Voljča in njegove žene ter dejstvo, da se je kmalu po imenovanju g. Slavinca za člana NS, njegov sin zaposlil v Gorenju.

Predsednik Uprave, Franjo Bobinac je podal odgovor na izvajanje g. Sluiterja in med drugim izpostavil, da si kot nekdanji član Uprave Gorenja ni vzel časa za prisotnost na več kot 2-3 sejah uprave, njegov scenarij pa je ves čas bil, da Gorenje zapre svoje tovarne in postane prodajno podjetje, ki bi sedež preselil na Nizozemsko. Ostro je zavrnil tudi vse ostale obtožbe g. Sluiterja in med drugim izpostavil tudi manj uspešne zgodbe g. Sluiterja.

Za odpoklic je od potrebnih 75 % glasov glasovalo 44,74 % prisotnih delničarjev, kar pomeni da sklep ni bil sprejet. NS bo tako svoj mandat, ki se izteče konec julija 2018, končal v nespremenjeni sestavi.

Državni svet soglasno zavrnil predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih delničarjev in obvezničarjev v bankah

Na današnji seji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so svetniki v okviru 3. točke dnevnega reda obravnavali tudi "Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)." Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v okviru razprave predstavilo obsežne argumente, ki jasno prikazujejo, da je predlog zakona v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in je kot tak neprimeren za nadaljno obravnavo. S soglasno zavrnitvijo zakona so to jasno sporočili tudi državni svetniki, zato v Društvu MDS pričakujemo, da bo prišlo do temeljitih sprememb besedila zakona, v izogib dodatnim postopkom pred Ustavnim sodiščem in v preprečitev poskusov zavlačevanja sprejema ustrezne zakonske podlage za pošteno in pravično sodno varstvo, ki bi morali veljati za vse državljane Republike Slovenije.

 

Ljubljana, 04. januar 2018


 

Stališče Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Naše stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB. V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Luka Koper - Upravi podeljena nezaupnica z več kot 99 % glasov

Delničarji Luke Koper so se na predzadnji delovni dan koledarskega leta sestali na skupščini delničarjev, potem ko je uprava družbe nepravilno sklicala skupščino, ki je bila prvotno predvidena za 14. decembra. Delničarji so na skupščini zamenjali revizorja, odločali o spremembi plačil za člane Nadzornega sveta (NS) in se hkrati seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala poslovni model izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Nazadnje so delničarji z 99,19 % izglasovali nezaupnico upravi.

 

Ljubljana in Koper, 28. december 2017


 

Imenovanje novega revizorja za poslovna leta 2017, 2018 in 2019

Delničarji so konec junija 2017 za revizorja imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o. za katero se je kasneje izkazalo, da je družba KPMG Slovenija in njena odvisna družba KPMG poslovno svetovanje, d.o.o. za Luko Koper opravljal več različnih storitev, kar seveda pod vprašaj postavlja neodvisnost revizorja, katerega naloga je revidiranje računovodskih izkazov družbe.

Zaradi potencialnega konflikta je skupščina z več kot 99 % večino preklicala sklep o imenovanju KPMG in za revizorja imenovala družbo BDO Revizija d.o.o.

 

Posebna revizija o IPS in nezaupnica upravi

Osrednji točki skupščine sta bili seznanitev z ugotovitvami posebne revizije in nezaupnica uprave. V Društvu MDS smo že 20.12.2017 predstavili analizo, iz katere jasno izhaja, da ima Luka Koper dva razreda delavec, ki se seveda bistveno razlikujejo tako po višini plačila kakor tudi pri ostalih pravicah, ki so jih deležni, čeprav vsi opravljajo delo na območju Luke Koper, ki je v lasti Republike Slovenije.

Uprava na sami skupščini ni ponudila nobenih dodatnih argumentov, ki bi tako ali drugače v vsebinskem smislu naslovili strokovne ugotovitve revizorjev, kljub nekaj čustvenim nastopom nekdanjih delavcev Luke Koper, pa je skupščina z več kot 99 % večino izglasoval nezaupnico upravi.

 

Društvo MDS bo aktivno spremljalo dogajanje

Voščilo ob prihajajočih božično novoletnih praznikih

Društvo Mali delničarji Slovenije

vsem članom, sodelavcem, poslovnim partnerjem,

podpornikom in prijateljem želi

vesele praznike in srečno novo leto 2018.

Luka Koper - Uprava lepo skrbi za svoje delavce na račun izvajalcev pristaniških storitev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

 

Ljubljana in Koper, 20. december 2017


 

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

 

Društvo MDS poziva na ureditev razmer

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.