Aktualno

Skupščina Gorenja - delničarji niso odpoklicali dveh članov NS

Na današnji skupščini delničarjev Gorenja, delničarji niso odpoklicali dveh članov Nadzornega sveta (NS), kakor je predlagala skupina manjšinskih delničarjev. Skupščina je bila sklicana na zahtevo delničarjev Home Products Europe (Nizozemska), Raiffeisenbank Austria (Hrvaška), Splitska banka (Hrvaška) in Unicredit Bank Hungary (Madžarska). Na skupščini je bilo prisotnega 69,6 % kapitala družbe, pri čemer sta pooblaščenca Društva MDS zastopala več kot 100.000 glasov delničarjev.

 

Ljubljana in Velenje, 09. januar 2018


 

Nadzorni svet Gorenja bo končal svoj mandat brez sprememb

Uvodno predstavitev je podal Alexander Phlip Sluiter, v kateri je predstavil svoje videnje o stanju Gorenja in med drugim izpostavil, da je "Gorenje bolnik", ki nujno potrebuje prestrukturiranje. Prav tako je poudaril, da nima interesa nadaljne prodaje svojega deleža v Gorenju in želi ostati delničar družbe. Istočasno je izpostavil zakaj predlaga odpoklic ravno g. Voljča in g. Slavinca, kjer je izpostavil poslovanje Gorenja s podjetjem g. Voljča in njegove žene ter dejstvo, da se je kmalu po imenovanju g. Slavinca za člana NS, njegov sin zaposlil v Gorenju.

Predsednik Uprave, Franjo Bobinac je podal odgovor na izvajanje g. Sluiterja in med drugim izpostavil, da si kot nekdanji član Uprave Gorenja ni vzel časa za prisotnost na več kot 2-3 sejah uprave, njegov scenarij pa je ves čas bil, da Gorenje zapre svoje tovarne in postane prodajno podjetje, ki bi sedež preselil na Nizozemsko. Ostro je zavrnil tudi vse ostale obtožbe g. Sluiterja in med drugim izpostavil tudi manj uspešne zgodbe g. Sluiterja.

Za odpoklic je od potrebnih 75 % glasov glasovalo 44,74 % prisotnih delničarjev, kar pomeni da sklep ni bil sprejet. NS bo tako svoj mandat, ki se izteče konec julija 2018, končal v nespremenjeni sestavi.

Državni svet soglasno zavrnil predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih delničarjev in obvezničarjev v bankah

Na današnji seji Komisije Državnega sveta Republike Slovenije za gospodarstvo, obrt, turizem in finance so svetniki v okviru 3. točke dnevnega reda obravnavali tudi "Predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)." Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v okviru razprave predstavilo obsežne argumente, ki jasno prikazujejo, da je predlog zakona v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča in je kot tak neprimeren za nadaljno obravnavo. S soglasno zavrnitvijo zakona so to jasno sporočili tudi državni svetniki, zato v Društvu MDS pričakujemo, da bo prišlo do temeljitih sprememb besedila zakona, v izogib dodatnim postopkom pred Ustavnim sodiščem in v preprečitev poskusov zavlačevanja sprejema ustrezne zakonske podlage za pošteno in pravično sodno varstvo, ki bi morali veljati za vse državljane Republike Slovenije.

 

Ljubljana, 04. januar 2018


 

Stališče Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Naše stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB. V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Luka Koper - Upravi podeljena nezaupnica z več kot 99 % glasov

Delničarji Luke Koper so se na predzadnji delovni dan koledarskega leta sestali na skupščini delničarjev, potem ko je uprava družbe nepravilno sklicala skupščino, ki je bila prvotno predvidena za 14. decembra. Delničarji so na skupščini zamenjali revizorja, odločali o spremembi plačil za člane Nadzornega sveta (NS) in se hkrati seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala poslovni model izvajalcev pristaniških storitev (IPS). Nazadnje so delničarji z 99,19 % izglasovali nezaupnico upravi.

 

Ljubljana in Koper, 28. december 2017


 

Imenovanje novega revizorja za poslovna leta 2017, 2018 in 2019

Delničarji so konec junija 2017 za revizorja imenovali revizijsko družbo KPMG Slovenija, d.o.o. za katero se je kasneje izkazalo, da je družba KPMG Slovenija in njena odvisna družba KPMG poslovno svetovanje, d.o.o. za Luko Koper opravljal več različnih storitev, kar seveda pod vprašaj postavlja neodvisnost revizorja, katerega naloga je revidiranje računovodskih izkazov družbe.

Zaradi potencialnega konflikta je skupščina z več kot 99 % večino preklicala sklep o imenovanju KPMG in za revizorja imenovala družbo BDO Revizija d.o.o.

 

Posebna revizija o IPS in nezaupnica upravi

Osrednji točki skupščine sta bili seznanitev z ugotovitvami posebne revizije in nezaupnica uprave. V Društvu MDS smo že 20.12.2017 predstavili analizo, iz katere jasno izhaja, da ima Luka Koper dva razreda delavec, ki se seveda bistveno razlikujejo tako po višini plačila kakor tudi pri ostalih pravicah, ki so jih deležni, čeprav vsi opravljajo delo na območju Luke Koper, ki je v lasti Republike Slovenije.

Uprava na sami skupščini ni ponudila nobenih dodatnih argumentov, ki bi tako ali drugače v vsebinskem smislu naslovili strokovne ugotovitve revizorjev, kljub nekaj čustvenim nastopom nekdanjih delavcev Luke Koper, pa je skupščina z več kot 99 % večino izglasoval nezaupnico upravi.

 

Društvo MDS bo aktivno spremljalo dogajanje

Voščilo ob prihajajočih božično novoletnih praznikih

Društvo Mali delničarji Slovenije

vsem članom, sodelavcem, poslovnim partnerjem,

podpornikom in prijateljem želi

vesele praznike in srečno novo leto 2018.

Luka Koper - Uprava lepo skrbi za svoje delavce na račun izvajalcev pristaniških storitev

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že kar nekaj časa opozarja na dva razreda delavcev, ki očitno obstojata znotraj Luke Koper. Že v mesecu juliju 2016, smo prvič predstavili natančno analizo stroškov dela v Luki Koper, kakor tudi primerjavo z ostalimi slovenskimi družbami. Pred prihajajočo izredno skupščino, na kateri se bodo delničarji seznanili z ugotovitvami posebne revizije, ki je pregledala model Izvajalcev pristaniških storitev (IPS), smo v Društvu MDS osvežili analizo stroškov dela, iz katere na žalost ugotavljamo, da Uprava naklonjenost delavcev kupuje z nadpovprečno dobrimi plačami, izključno na račun podpovprečnega plačevanja delavcev, ki so zaposleni preko IPS podjetij.

 

Ljubljana in Koper, 20. december 2017


 

Društvo MDS pozdravlja nagrajevanje zaposlenih vendar ne na račun 'drugorazrednih' delavcev

V Društvu MDS ne nasprotujemo dobrim plačam; mesečni strošek na zaposlenega v Luki Koper znaša več kot 4.000,00 EUR, nasprotujemo pa katastrofalnemu plačilu delavec, ki so zaposleni preko IPS podjetij; mesečni strošek na zaposlenega v IPS podjetju znaša nekaj več kot 1.400,00 EUR. Povedano drugače, 1 redno zaposlen v Luki Koper odtehta skoraj 3 zaposlene v IPS podjetju.

Da bo mera neokusnosti polna, pa se Uprava Luke Koper ves čas izgovarja, da IPS ne predstavljajo najete delovne sile temveč od njih najemajo storitve, zato jih delavci ne zanimajo oziroma niso njihov problem. Da upravo delavci iz IPS-ov ne zanimajo dokazujejo tudi podatki o poškodbah pri delu. V letu 2016 je bilo pri zaposlenih v IPS podjetjih zabeleženih 45 poškodb, od tega 4 hujše, pri zaposlenih v Luki Koper pa zgolj 11 poškodb in nobena hujša, kar se na žalost še stopnjuje v letu 2017, ko se je zgodila tudi 1 smrtna nesreča IPS delavca. 

Na spodnji sliki si lahko ogledate analizo vseh IPS podjetij, ki so z Luko Koper v letu 2016 ustvarili več kot 100.000 EUR prometa. Od 28 podjetij jih je kar 21 več kot 90 % prihodkov ustvari izključno z Luko Koper večina pa je praktično 100 % odvisna zgolj od Luke Koper. 

Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Stroški dela v Luki Koper rekordni tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi podjetji

V Društvu MDS smo pregledali tudi stroške dela v številnih slovenskih podjetjih, kjer lahko zopet ugotovimo, da je Luka Koper v samem vrhu. Če se na primer osredotočimo zgolj na prvo kotacijo Ljubljanske borze je na vrhu Luka Koper z dobrimi 4.000,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega, sledi pa ji Telekom Slovenije, z dobrimi 2.600,00 EUR mesečnega stroška na zaposlenega (torej razlika 1.400,00 EUR). Na tretjem mestu je Krka, s slabimi 2.600 EUR stroška na zaposlenega zatem pa še Zavarovalnica Triglav z dobrimi 2.300 EUR stroška na zaposlenega.

V izogib nejasnostim ali nesporazumom, podatki razkrivajo strošek na zaposlenega; ne gre za podatke o povprečni plači temveč podatki zajemajo razmerje med kumulativnimi stroški dela (na konsolidirani ravni) in številom zaposlenih v skupini na dan 31.12.2016.

Podrobnosti si lahko ogledate na spodnji sliki. Za prenos PDF datoteke kliknite na sliko ali tukaj.

 

Če pogledamo še podatke o povprečni plači (vir podatka Gvin.com) lahko ugotovimo podobno. Skupina Luka Koper beleži povprečno plačo na zaposlenega 3.083,01 EUR (namensko razkrivamo podatke za celotno skupino, saj je povprečna plača izključno v matični družbi še za 200,00 EUR višja), kar vnovič potrjuje dejstvo, da 1 delavec v Luki Koper odtehta 3 delavce v IPS podjetjih (preračunano na vzorcu 28 IPS podjetij, povprečna plača po podatkih Bonitete.si znaša 1.040,14 EUR).

Med podjetji iz Prve kotacije Ljubljanske borze je na drugem mestu Telekom Slovenije, s povprečno plačo 2.122,14 EUR, sledi pa mu Krka, z 2.016,73 EUR povprečne plače in še Zavarovalnica Triglav z 1.629,28 EUR povprečne plače. Vsi podatki veljajo na ravni skupin.

 

Društvo MDS poziva na ureditev razmer

Stališče glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Skupna izjava Društva MDS in odvetniške pisarne Tamare Kek - Zakon o pravnem varstvu pri izbrisih v bankah

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

 

Ljubljana, 09. november 2017


 

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.

Odvetniška pisarna Tamare Kek v sodelovanju z Društvom MDS vložila novo pobudo za oceno ustavnosti

Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje. Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.

 

Ljubljana, 06.10.2017


 

Ustavno sodišče je presoji določenih členov zakona bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance pripravo tega zakona zelo zamuja.

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom malih delničarjev Slovenije v četrtek 05. oktobra 2017 vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine.

Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti. navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona bančništvu.

V odvetniški pisarni predlagajo, da se razlaščencem zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva že na podlagi odločbe ustavnega sodišča omogoči dostop do podatkov in listin, ki so bile leta 2013 in 2014 podlaga za odločbe izrednih ukrepih Banke Slovenije in izbris kvalificiranih obveznosti bank.

Za ogled celotnega članka novinarke Maje Grgič, ki je bil objavljen v časniku DELO, dne 06. oktober 2017 kliknite TUKAJ.

UNIOR - potrjena izčlenitev turistične dejavnosti - mali delničarji uspeli z nasprotnim predlogom za imenovanje predstavnika malih delničarjev v nadzorni svet

Na današnji izredni skupščini družbe Unior, d.d. so delničarji odločali o izčlenitvi turistične dejavnosti in prenosu na novoustanovljeno družbo Unitur. Današnja skupščina je bila tudi volilna, saj so delničarji odločali o imenovanju štirih novih članov Nadzornega sveta, ki jim mandati potečejo decembra 2017. Društvo MDS je uspelo s svojim nasprotnim predlogom, da se za člana NS imenuje Rajko Stanković, predsednik Društva MDS. Pooblaščenca Društva MDS sta v okviru omejenega zbiranja pooblastil zastopala 7,2 % na skupščini prisotnega kapitala.

 

Ljubljana in Zreče, 23. avgust 2017


 

Potrjena izčlenitev turistične dejavnosti na novo družbo Unitur - nova družba ostaja v Skupini Unior

Delničarji so na skupščini podprli izčlenitev dejavnosti programa turizem na novo družbo Unitur, ki je hčerinska družba Uniorja in bo del Skupine Unior.

(vir foto TVSLO 1)

Med razpravo o smiselnosti in upravičenosti izčlenitve turistične dejavnosti je bilo slišati več različnih komentarjev, vprašanj, ter izraze nasprotovanja sveta delavcev družbe. Uprava je pojasnila, da je do izločitve turizma prišlo zaradi obveznosti do prodaje nekovinarskih dejavnosti, k temu pa družbo jih zavezujeta tudi pogodbi o finančnem prestrukturiranju in refinanciranju z bankami upnicami iz let 2013 in 2016. V nasprotnem primeru bi Unior moral bankam predčasno odplačati 5 milijonov evrov glavnice, ob upoštevanju dejstva, da turistična dejavnost potrebuje 8,9 milijona evrov za investicijsko vzdrževanje. 

Imetniki obveznic ostali brez pravnega varstva

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 10.08.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA: Že pred časom je potekel šestmesečni rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo finančnemu ministrstvu za ureditev pravnega varstva izbrisanim lastnikom podrejenih obveznic in delnic. Ti tako še vedno nimajo možnosti, da bi se pritožili na sodišče zaradi izbrisa ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013. Ker tistim, ki še vedno pripravljajo spremembe bančnega zakona, ne zaupajo več, so se spet obrnili na Ustavno sodišče.

TEA ŠAVOR: Več kot 3 leta je okoli 100.000 lastnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic, ki naj bi bili oškodovani za več kot 600 milijonov evrov, čakalo na odločitev Ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta vendarle odločilo, da je bil bančni zakon v neskladju z ustavo. V šestih mesecih bi moralo ministrstvo za finance neskladja odpraviti, a jih do danes še ni.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva MDS): Mi smo že pred iztekom roka pozivali vse odgovorne, da naj spoštujejo rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče.

ŠAVOR: Tri leta in osem mesecev je tak preteklo, je jasen odvetnik Miha Kunič, ko njegovi klienti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

MIHA KUNIČ (odvetnik): Ne pričakujem ponovno dobre rešitve, ker iste osebe, ki so pripravljale prvi zakon katerega je Ustavno sodišče že razveljavilo, sedaj pripravljajo nov zakon in prvi osnutki, ki so bili videni so bili po mojem mnenju globoko neustavni.

ŠAVOR: To pa potrjuje tudi to interno mnenje Direktorata za pravosodje na popravke, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Popravke označujejo za povsem zgrešene. Ne le, da ne odpravljajo neustreznih pravnih praznin glede pravice do sodnega varstva, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, celo več, popravljen zakon zaostruje pogoje za vložitev tožb pred upravnim
sodiščem. Na ministrstvu sicer pravijo, da so popravki sedaj pripravljeni, v koalicijsko usklajevanje pa gredo septembra. A razlaščenci imajo očitno dovolj, zato ne čudi, da se izbrisani imetniki bančnih delnic znova obračajo na Ustavno sodišče.

KUNIČ: Sodobna praksa Sodišča za evropske pravice potrjuje moji tezi in torej, da bi morali imeti vsi pravico do tožbe pred upravnim sodiščem.

ŠAVOR: In še, glede na to, da država zamuja z odpravo neustavnosti, nekateri med razlaščenci že kupujejo vozovnice za pot na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, da vložijo odškodninske tožbe. In zgolj podatek, če uspejo, obresti znesejo 3 milijone evrov na dan.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1, z dne 10.08.2017, kliknite na sliko ali tukaj.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.