razlastitev bančnih delničarjev

V Društvu MDS smo proučili odločitev Ustavnega sodišča RS številka Su-I-2/21-24 z dne 01.04.2021 in imamo mešano občutke: veseli smo, da so v presojo sprejeli skoraj vse člene ZPSVIKOB, ki so bili s strani pobudnikov prepoznani za protiustavne (z izjemo 25. člena zakona), razočarani pa smo, da so to storili šele sedaj, skoraj 8 let po prvih izbrisih v letu 2013.

Ljubljana, 12 . april 2021

Tako razlaščenci (delničarji in razlaščeni imetniki obveznic) še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva, kar Ustavno sodišče RS celo prizna, ko v 8. točki zapiše:

»Vendar so okoliščine tega primera izjemne. Pobudniki so namreč v položaju, ko že dlje časa ne morejo učinkovito uveljaviti sodnega varstva zoper oblastno odločitev o prenehanju njihovih kvalificiranih upravičenj. Pobudniki, in drugi v podobnem položaju, namreč zaradi izbrisa svojih vrednostnih papirjev odškodninsko tožijo Banko Slovenije, vendar ne morejo priti do vsebinske odločitve o zahtevku iz razlogov, za katere niso odgovorni.«

Iz te obrazložitve Ustavnega sodišča (US) izhaja, da je prepoznalo pomen ustavnopravnih stališč, ki so jih pobudniki navedli v pobudi za oceno ustavnosti določb ZPSVIKOB in je pobudnikom priznalo pravni interes. US je v sklepu poudarilo, da je razlog za sprejem pobude v obravnavo, ne glede na to, da po oceni US ureditev ne učinkuje neposredno, dejstvo, da so bivši imetniki kvalificiranih obveznosti bank že dlje časa v pravno negotovem položaju in da gre za problem, ki zadeva večje število naslovnikov in je s tem v širšem javnem interesu. Naj spomnimo, da je bilo z izrekom izrednih ukrepov BS neposredno prizadetih 100.000 bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti, posredno pa celo pol milijona državljanov Republike Slovenije (vlagateljev v pokojninskih družbah, zavarovalnicah).

A pri tem se tudi ne moremo znebiti občutka, da Ustavno sodišče na nek način dela s “figo v žepu”, saj se okoliščine v času od sprejema popravljenega zakona, pa do ponovnega zadržanja izvajanja na zahtevo Banke Slovenije niso tako drastično spremenile, da ne bi že takoj po vložitvi zahtev vsebinsko presojalo o ustavnosti prvega in tretjega odstavka 3. člena, 4., 5., 6., 7. in 9. člena, prvega odstavka 26. člena, 28. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, 30. in 31. člena, prvega in tretjega odstavka 32. člena, 35., 36., 39., 41., 42. in 45. člena Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.  

Ne razumemo, zakaj se ni že dosedaj odpravilo vseh zakonskih ovir, ki šibkejši stranki (torej razlaščencem in njihovim pravnim zastopnikom) v postopku:

• nemudoma omogoči neoviran vpogled v celotno dokumentacijo, ki je bila podlaga za razlastitev,
• ne dovoljuje soočanja dejstev ali je bil kapital v poslovni banki pozitiven, kot so to trdile poslovne banke ali negative, kot je to zatrdila Banka Slovenija in to na iste presečne datume, kar bi se lahko izkazalo le ob soočenju na sodišču, ki pa so ga snovalci zakona preprečili verjetno z namenom, da nebi nedvoumno ugotovili kdo v tem primeru zavaja,
• zakaj niso že odpravili v zakonu opredeljeno prepovedano obrestovanje odškodnin in morebitna odškodnina je vsako leto v osnovi manjša za inflacijo v teh letih, na drugi strani pa so mnogi, ki so bili izbrisani morali za svoje obveznosti iz tega naslova plačali glavnico plus obresti, pa razumi tako enakost pred zakonom, če jo moreš.
• ne odločajo o stvareh, ki niso povezana s predhodnim vprašanjem, ki so ga na zahtevo BS poslali na sodišču EU.

V Društvu MDS še vedno ne razumemo, zakaj so v zakonu Republiko Slovenijo določili za stranskega intervienenta na strani Banke Slovenije, ki je to neustavnost s svojimi ukrepi povzročila, morebitno ugotovljeno škodo pa želi Banka Slovenije v plačevanje prenesti na Republiko Slovenijo.

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

Ljubljana, 10. marec 2020

• Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
• Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
• Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
• Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
• Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
• Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
• Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
• Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
• Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
• Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
• Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
• Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
• Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič   Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris delnic in obveznic Datum: Torek, 18. september 2018 Stran: 3

Bančni izbrisi Večina strank za rešitev po sodni poti. Finančno ministrstvo podpira zunajsodne rešitve

Iskanje novega gu­vernerja v ospredje spet posta­vlja tudi vprašanje bančnih razlastitev.  

Neuradno je mogoče slišati, da nova koalicija podpira poravnavo z vlagatelji, a odgo­vori strank kažejo, da so te še ve­dno za rešitev po sodni poti. Se pa reševanje tega vprašanja lah­ko spremeni z novim guverner­jem, saj ima Banka Slovenija že zdaj odprto pot za poravnavo.

Zakon, ki bi razlaščenim delni­čarjem in lastnikom podrejenih obveznic bank zagotovil sodno varstvo in jim omogočil dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga za izbris, pet let po izbrisu še vedno ni sprejet. Tako mali kot veliki vlagatelji se zato zavzemajo za rešitev s poravnavo, saj je že zdaj jasno, da bodo ti sodni postopki dolgotrajni in dragi. Koalicijske stranke se še vedno zavzemajo za sodno rešitev in sprejetje zakona, ki bi razlaščencem omogočil od­škodninsko tožbo proti Banki Slo­venije. In mogoče je, da bi ta pod novim vodstvom presekala gordij­ski vozel, saj ji zakonodaja že omo­goča poravnavo.

»Zakon omogoča sodno varstvo, zato v bližnji prihodnosti pričaku­jemo obravnavo takega zakona, s katerim bo razlaščencem omogo­čeno sodno varstvo. Pri tem meni­mo, da mora zakon slediti odločbi ustavnega sodišča,» na vprašanje, ali so naklonjeni poravnavi z razla­ščenci, skopo odgovarjajo v stranki LMŠ, v kateri dodajajo, da so o tem pripravljeni začeti strokovno raz­pravo.

• Skupna vrednost iz­brisov se ocenjuje na 960 milijonov evrov.
• Koalicijske stranke so za rešitev po sodni poti.
• Mali in veliki vlagatelji se zavzemajo za rešitev s poravnavo.
• Minister Bertoncelj je na­povedal sprejetje zakona o sodnem varstvu.

Različna obravnava vlagateljev

V stranki SMC niso naklonjeni ideji o zakonsko predpisani porav­navi. »Menimo, da bi le-ta lahko pomenila poseg v ustavno varovano pravico do sodnega varstva in bi bila tako v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016,« pravijo. če bi se o poravnavi ven­darle pogovarjali, bi po njihovem mnenju morali različno obravna­vati poučene od nepoučenih vla­gateljev. V SMC se zavzemajo za čimprejšnje sprejetje zakona, ki bo sledil odločbi ustavnega sodi­šča in bo razlaščencem zagotovil učinkovito sodno varstvo: »Zavze­mamo se za to, da zakon predpiše hiter in ekonomičen postopek, kot to opredeljuje že sama odloč­ba ustavnega sodišča. Prav tako je za nas bistveno, da se nekdanjim imetnikom kvalificiranih obve­znosti z zakonom omogoči popoln vpogled v celotno dokumentacijo, ki jo je Banka Slovenije upoštevala ob izdaji odločbe o izrednih ukre­pih, že pred vložitvijo tožbe,« so dodali.

Dostop do dokumentov

Tudi v SD menijo, da je treba predvsem čim prej zagotoviti mo­žnost sodnega varstva prizadetim. Opozarjajo, da je prizadetim treba zagotoviti dostop do podatkov in metodologije, na podlagi katerih so bile sprejete odločitve za izbris. »Poravnava kot zunajsodna mo­žnost za razrešitev spora je formal­no mogoča, a je prav tako odvisna od dostopa do prej omenjenih po­datkov,« pravijo.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.