Nova KBM

Kako velika je bila v resnici slovenska bančna luknja

Medij: Delo Avtorji: Suzana Kos Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 26. apr.. 2017

Razkrivamo povzetek študije o bančni luknji, ki ugotavlja, da je bila ta predimenzionirana za več milijard evrov.

Ljubljana – Medtem ko kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa bančne sanacije, za katerega so državljani Slovenije plačali visoko ceno, obremenil pa bi tudi prihodnje generacije, je ekonomist Veljko Bole izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Njegova analiza je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav. Na Delu razkrivamo povzetek študije o bančni luknji.

Študija naj bi bila sicer po naših informacijah kmalu predstavljena tudi v državnem svetu. Nekatere domneve, po katerih so jo ocenili, so precej slabše od scenarijev v tujini.

Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, član upravnega odbora KD Group, je za Delo razkril, da se študija ukvarja z več stvarmi. Tako med drugim ugotavlja, koliko so bili scenariji, po katerih so se delale ocene za naše banke, ostrejši od scenarijev, ki so jih upoštevali pri stresnih testih za druge evropske banke. Za Slovenijo je bil upoštevan najostrejši scenarij in za to ni bilo nobenega posebnega razloga. Bole je ugotovil, da bi lahko samo z normalizacijo makroekonomskega scenarija, torej če bi vzeli za podlago mediano (srednjo vrednost) scenarija EBA-e (Evropske bančne agencije), kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah ocenili za kar milijardo in pol nižje. Torej bi bil nižji za tretjino.

Za Slovenijo se je pri oceni kapitalskega primanjkljaja za potrebe sanacije po črnogledem scenariju ocenjevalcev predvideval padec BDP v višini 9,8 odstotka v treh letih, v resnici pa smo imeli v tem obdobju gospodarsko rast, ki je dosegla 5,8 odstotka. »Boletova študija je tudi zelo jasno pokazala, da odloženi davki, ki so lahko element ugotavljanja kapitalske ustreznosti, niso bili upoštevani. Odloženi davek je terjatev do države, to pa pomeni, da jo imaš lahko v kapitalu, če delaš z dobičkom, in vse banke delajo z dobički. Slovenija pa je edina država, ki ni uporabila 600 milijonov evrov odloženih davkov, ki bi lahko bili tudi ob uporabljenih scenarijih sestavina kapitala, a niso bili. Slovenija je imela superrevizijske kriterije mnogo strožje; če bi jih normalizirali na raven, ki je veljala za druge države, bi bila bančna luknja še za okoli 700 milijonov evrov manjša,« razkriva Aljoša Tomaž.

Factor in Probanka likvidirani brez potrebe

Probanke in Factor banke ne bi bilo treba poslati v nadzorovano likvidacijo, v katero ju je poslala Banka Slovenije, še preden so bili opravljeni stresni testi in ocenjen kapitalski primanjkljaj, še piše v Boletovi študiji.

Banka Slovenije ni ustrezno presodila sposobnosti Probanke in Factor banke (primerjalno glede na ostale testirane banke) za dolgoročno preživetje. Pred začetkom testnega eksperimenta banki namreč nista opazno zaostajali po stabilnosti poslovanja za skupino osmih testiranih bank. Zato je bila odločitev o nadziranem zapiranju teh bank napačna in draga, tako za imetnike podrejenih terjatev kot za državo, ugotavlja Bole.

Pri makroekonomskem scenariju, ki bi po ostrini ustrezal mediani Evropske bančne agencije testov držav evroobmočja in pri supervizijskih parametrih ter testnih postopkih, prilagojenih praksi v EU, bi skupen kapitalski primanjkljaj Factor banke in Probanke bil okoli 100 milijonov. V primeru vstopa zasebnih investitorjev s vsaj takšnim zneskom bi ostala vrednost podrejenih terjatev do teh bank nespremenjena, navadni kapital pa bi bil (morda) zmanjšan - razvodenel. V nasprotnem primeru bi država lahko banki dokapitalizirala in ju pridružila kakšni od velikih saniranih bank za četrtino zneska, ki ga je sicer porabila za njuno likvidacijo. Tudi v tem primeru lastniki podrejenih terjatev do Factor banke ne bi bili razlaščeni v celoti, je med drugim ugotovil Veljko Bole.

KD Group je eden od naročnikov študije, saj je v sanaciji bank KD ob izbrisu podrejenih obveznic izgubil 14,2 milijona evrov in jih hoče prek odškodninske tožbe dobiti nazaj.

Z morebitno kazensko odgovornostjo vpletenih pa se ne bo ukvarjal. Največ so ob izbrisu izgubile zavarovalnice, med njimi skupina Prva in Sava Re. Skupna nominalna vrednost vseh izbrisanih podrejenih instrumentov, ki so bili v lasti članic skupine Sava Re oziroma skladov, ki jih upravljajo, presega 35 milijonov evrov.

Na morebitne pomisleke, da so naročniki študije, kot oškodovanci v procesu sanacije, na neki način »narekovali« tudi njen rezultat, Aljoša Tomaž odgovarja, da so povsem brezpredmetni. »Veljku Boletu se ne da naročiti rezultata, temveč le študijo. Poznavajoč njegovo delo in vlogo od finančne osamosvojitve naprej, od njegovega članstva v prvem svetu Banke Slovenije naprej, so takšni očitki povsem deplasirani,« pojasnjuje Aljoša Tomaž. Kaj je ugotovil Bole, so želeli izvedeti tudi poslanci, člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, a se vabilu v parlament ni odzval. Je pa Bole novinarjem povedal, da študije javno ne bo komentiral niti, če ga njeni naročniki odvežejo zaveze molčečnosti.

Bole je bančno luknjo računal kar 2200 ur

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

Ministrstvo za finance in Banka Slovenije s triletno zamudo poskušata legalizirati svoja domnevna nezakonita dejanja – predlog zakona sodno varstvo dodatno otežuje!

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je v sodelovanju z Odvetniško pisarno Tamara Kek, d.o.o., pripravilo pripombe k Predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti banka. Predlagatelj zakona (Ministrstvo za finance) in več kot očitni soavtor zakona (Banka Slovenije) s predlogom zakona poskušata legalizirati domnevna kazniva dejanja, ki jih aktivno in na podlagi številnih dokazov in utemeljenih očitkov preiskujejo kriminalisti.

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da pripravljavci predloga zakona očitno do danes niso uspeli niti prebrati odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, saj je vsebina predloga zakona v veliki meri diametralno nasprotna temu, kar zahteva Ustavno sodišče. Še več, Ministrstvo za finance skupaj z Banko Slovenije v zakon skuša vnesti kup dodatnih (tudi retroaktivnih) kriterijev, vse z namenom poskusa naknadne legalizacije izbrisov v bankah in zabrisa sledi, zakaj so morali slovenski davkoplačevalci bistveno preplačati sanacijo bank. Predlog zakona torej ne prinaša rešitev in je že povsem jasno, da bo tudi novi zakon podvržen presoji ustavnosti.

 

Ljubljana, 06. april 2017


 

Banka Slovenije »prikladen grešni kozel« ali misija odvračanja pozornosti od serije očitanih kaznivih dejanj

Guverner Banke Slovenije, Boštjan Jazbec je na nenavaden dan (01.04.2017) v intervjuju za dnevnik izjavil: »Smo prikladen grešni kozel za vse, kar je bilo v Sloveniji narobe«. Naj poudarimo, da v Društvo MDS guvernerja Banke Slovenije štejemo med osebe, za katere naj bi veljali najvišji standardi strokovnosti in etičnosti. Izjava Guvernerja resnično deluje kot 1. aprilska šala, še posebej če se spomnimo na nedavno razkrito sodno odredbo III Kpd 29285/2016, ki na dobrih 45 straneh razkriva serijo kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil guverner Boštjan Jazbec v sodelovanju z ostalimi člani takratnega Sveta Banke Slovenije. 

Še posebej zgovorna so pričanja oziroma zbrane informacije zastopnikov različnih ustanov, kot so npr. Agencija za javni nadzor na revidiranjem (direktorica mag. Mojca Majič), Slovenski inštitut za revizijo (direktor dr. Marjan Odar), Združenje Bank Slovenije (predsednik Upravnega odbora France Arhar), Okrožno sodišče v Ljubljani (takratni registrski sodnik Jože Ruparčič), Okrožno sodišče v Celju (takratna registrska sodnica Andreja Zupan), Okrožno sodišče v Mariboru (takratni registrski sodnik Jože Vidic), KPMG Slovenija, d.o.o. (direktorica Nevenka Kržan). Očitno guverner Banke Slovenije vsem navedenim, kakor tudi celotni slovenski javnost želi sporočiti, da je njegova funkcija biti »prikladen grešni kozel«, med tem ko izpostavljene sume storitve kaznivih dejanj seveda guverner ne želi komentirati, kaj šele da bi jih strokovno ovrgel.

Razčiščevanje bančnih vpisov v sodni register

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.


Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Razčiščevanje bančnih vpisov v sodni register

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.


Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Društvo MDS poziva organe pregona, da čim prej zaključijo predkazenski postopek in vložijo ovadbe zoper ključne akterje v Banki Slovenije

Časopisa Delo in Finance danes objavljata nove podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; tokrat neposredno podrobnosti iz sodne odbredbe (celotno odredbo razkrivajo Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili obžalovanje, da Banka Slovenije kot institucija in glavni akterji sanacije bank nimajo niti kančka morale, da bi se po takšnih dejanjih vsaj ponižno umaknili, ne pa da še danes poskušajo krivdo valiti na druge ali pa celo prepričujejo, da so oni najboljši in da so vsi ostali 'neumni'.

 

Ljubljana, 24. marec 2017


 

Poziv Policiji k čimprejšnji vložitvi kazenskih ovadb zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva policijo, da v kar najkrajšem možnem času vloži kazenske ovadbe zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga' vsaj delno premaknila z mrtve točke in bi slovenska javnost vsaj delno izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00. z dne 24.03.2017 novinarja Viki Twrdy pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Poziv Vladi RS k temeljiti proučitvi vsebine zakona, ki naj bi omogočal 'učinkovito' pravno varstvo za izbrisane imetnike

Sočasno Društvo MDS poziva Vlado RS, naj temeljito prouči vsebino zakona, ki ga v sodelovanju z Banko Slovenije in ostalimi akterji, ki so leta 2013 in 2014 sooblikovali 'sanacijo' slovenskih bank, pripravlja Ministrstvo za finance. Društvo MDS je sedaj še bolj prepričano, da vsi akterji bančne sanacije želijo 'urediti' stvari za nazaj. Trenutna izhodišča novega zakona so namreč diametralno nasprotna temu, kar je Vladi naložilo Ustavno sodišče, saj zakon pravno varstvo za izbrisane obvezničarje in delničarje dodatno otežuje, čeprav naj bi bil namen zakona ravno v učinkovitejšem pravnem varstvu.

Nakazali pot do odškodnin razlaščencev

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

PREDLOG ZAKONA 

Izbrisani podrejenci šestih saniranih bank naj bi šli po pravico na Okrožno sodišče v Ljubljani. Odškodnino bi dobili le, če so bili zaradi ukrepa Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili sicer 

V sanaciji bank razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic, tako imenovani izbrisani podrejenci, so po oktobrski odločbi ustavnega sodišča dočakali odgovor finančnega ministrstva, kako bi lahko po sodni poti dobili morebitne odškodnine. Ministrstvo za finance je dalo v javno razpravo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Če odgovornosti ne bo mogoče naprtiti BS 

Skupna vrednost vseh izbrisanih obveznosti je po podatkih ministrstva za finance 963 milijonov evrov, do morebitnih odškodnin pa bi lastniki izbrisanih obveznic in delnic v šestih bankah lahko prišli, če bo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če jih zaradi ukrepa Banke Slovenije (BS) v letih 2013 in 2014 ne bi bili izbrisali. 

Če bi Banki Slovenije (BS) dokazali krivdo, bi morebitno odškodnino razlaščencem plačala BS, sicer proračun. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pojasnila: "Izplačevanje odškodnin je v prvi vrsti naslovljeno na Banko Slovenije, če je ugotovljena njena odgovornost za ugotovljene morebitne nepravilnosti. Če pa te odgovornosti ni mogoče naprtiti Banki Slovenije, bo morebitno odškodnino poravnala država oziroma državni proračun. S to rešitvijo želimo zagotoviti, da bo tudi ta zakon skladen s tistim delom ustavno zagotovljenega položaja Banke Slovenije, po katerem ne smemo dovoliti tako imenovanega monetarnega financiranja." 

Odškodnine za bančne izbrise niso ovira za prodajo NLB

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

Javna obravnava zakona Morebitne odškodnine naj bi plačali Banka Slovenije in država - Odvetnika: Predlagane rešitve otežujejo pravno varstvo 

Ljubljana - Če bo sodišče ugotovilo, da so bili lastniki podrejenih obveznic in delnic šestih saniranih bank na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa, razlaščenci lahko pričakujejo odškodnino, sicer pa ne.  


Tako predvideva predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, ki ga je ministrstvo za finance dalo v javno obravnavo in naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost zakona o bančništvu. Ministrstvo predlaga, da bi oškodovani vlagatelji tožbe za nepravilnost izrednega ukrepa Banke Slovenije (BS) proti BS in državi vložili v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani. 

 

Odločbe so nedotakljive 

To oziroma senat treh sodnikov bo presojalo, ali so bile kvalificirane obveznosti obravnavane skladno z zakonom o bančništvu in ali so bile metoda, predpostavke in način pridobivanja podatkov, ki so bili podlaga za oceno vrednosti premoženja bank, ustrezni ali napačni. Pri tem bo veljalo nasprotno dokazno breme: BS bo morala dokazati, da je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni pa predvideno, da bi sodišče lahko presojalo o veljavnosti odločbe o izrednih ukrepih. 

Bančni razlaščenci po novem zakonu še težje do odškodnine

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 24. feb.. 2017

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije.

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.

Na ministrstvu za finance vsebine predloga še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ga nameravajo v najkrajšem času posredovati v vladno proceduro. Skladno z določbo ustavnega sodišča bi moral biti zakon, ki naj bi odpravil neustavnost, sprejet v dobrih dveh mesecih.

Do odškodnine v dveh korakih

Čeprav je ustavno sodišče od zakonodajalca zahtevalo le zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva za bančne razlaščence, pa ministrstvo za finance po naših informacijah zdaj predlaga postopek v dveh korakih. Najprej bo treba tožiti za nepravilnost izrednega ukrepa Banko Slovenije, šele nato bodo lahko terjali odškodnino.

Lastniki se niso poskrbeli za 174 milijonov evrov delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 29. dec.. 2016 Stran: 1 in 2

FINANCE / UKINITEV REGISTRSKIH RAČUNOV 

Lastniki še niso poskrbeli za 174 milijonov evrov delnic 

Okoli 90.000 Slovencev se do danes še ni odločilo, kaj bodo storili z delnicami na registrskih računih. Čas za to bodo imeli še v prvih dneh januarja, če ne bodo storili ničesar, pa bo Klirinško-depotna družba (KDD) premoženje najprej prenesla na prehodni račun, kasneje pa na sodni depozit. Na registrskih računih je za zdaj še okoli 174 milijonov evrov premoženja. 


Napovedi strokovnjakov, da bo večina Slovencev zadnje dni decembra stala v vrstah pred sedežem KDD v Ljubljani oziroma pred bankami in borznimi hišami, se je na žalost uresničila. Ob začetku zapiranja registrskih računov je imelo pri KDD približno 260.000 Slovencev odprte registrske račune, skupna vrednost premoženja pa je znašala 732,3 milijona evrov. Do sredine decembra se je število registrskih računov zmanjšalo za polovico, vrednost premoženja pa se je znižala za več kot pol milijarde evrov. Tako je imelo po podatkih KDD 22. decembra več kot ioo.ooo posameznikov še vedno odprtih 133.924 registrskih računov, vsak dan pa so pri KDD opravili okoli 2300 prenosov. Do danes se ta številka torej najbrž giblje okoli 90.000 Slovencev. 

Da se nekateri Slovenci ne znajo odločiti o tem, kaj sploh početi z delnicami na registrskih računih, kažejo tudi številna vprašanja, ki jih še vedno prejemamo v uredništvu Dnevnika. Bralci večinoma sprašujejo, kaj storiti s številnimi netržnimi delnicami oziroma z delnicami, za katere menijo, da jih imajo v lasti, in to kljub temu, da konec septembra niso prejeli obvestila KDD o stanju na registrskem računu. Gre na primer za vprašanja o delnicah mariborske NKBM, propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva pa tudi holdinške Save. 

Razočaranje nekaterih ob odgovoru strokovnjakov, da so njihove delnice izbrisane, je bilo zato veliko. Večina vrednostnih papirjev, ki sicer kotirajo na Ljubljanski borzi, je ob finančni krizi tudi izgubila svojo vrednost, kar so nekateri posamezniki težko razumeli. S pomočjo strokovnjakov pri KDD in društva Mali delničarji Slovenije (MDS) nam je na Dnevniku uspelo, da smo številnim bralcem pomagali pri njihovi odločitvi. 

Kaj bo po 1. januarju? 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.