Nova KBM

Društvo MDS poziva organe pregona, da čim prej zaključijo predkazenski postopek in vložijo ovadbe zoper ključne akterje v Banki Slovenije

Časopisa Delo in Finance danes objavljata nove podrobnosti v zvezi s sanacijo slovenskih bank; tokrat neposredno podrobnosti iz sodne odbredbe (celotno odredbo razkrivajo Finance), ki je očitno bila podlaga za izvedbo hišnih preiskav v Banki Slovenije, Banka Slovenije pa je v sodelovanju z Evropsko centralno banko (ECB) poskušala javnost prepričati, da je vse v najlepšem redu in da je krivda na strani vseh ostalih (tudi policije), če tega ne razumejo. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ne bomo ponovno poudarjali kako so zadeve šokantne, ampak bomo samo izrazili obžalovanje, da Banka Slovenije kot institucija in glavni akterji sanacije bank nimajo niti kančka morale, da bi se po takšnih dejanjih vsaj ponižno umaknili, ne pa da še danes poskušajo krivdo valiti na druge ali pa celo prepričujejo, da so oni najboljši in da so vsi ostali 'neumni'.

 

Ljubljana, 24. marec 2017


 

Poziv Policiji k čimprejšnji vložitvi kazenskih ovadb zoper vse odgovorne

Društvo MDS poziva policijo, da v kar najkrajšem možnem času vloži kazenske ovadbe zoper vse odgovorne v Banki Slovenije, s katerimi bi se ta 'saga' vsaj delno premaknila z mrtve točke in bi slovenska javnost vsaj delno izvedela, kaj vse se je zares dogajalo v Banki Slovenije ob 5 milijardni bančni sanacij z davkoplačevalskim denarjem.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO 1 ob 19.00. z dne 24.03.2017 novinarja Viki Twrdy pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Poziv Vladi RS k temeljiti proučitvi vsebine zakona, ki naj bi omogočal 'učinkovito' pravno varstvo za izbrisane imetnike

Sočasno Društvo MDS poziva Vlado RS, naj temeljito prouči vsebino zakona, ki ga v sodelovanju z Banko Slovenije in ostalimi akterji, ki so leta 2013 in 2014 sooblikovali 'sanacijo' slovenskih bank, pripravlja Ministrstvo za finance. Društvo MDS je sedaj še bolj prepričano, da vsi akterji bančne sanacije želijo 'urediti' stvari za nazaj. Trenutna izhodišča novega zakona so namreč diametralno nasprotna temu, kar je Vladi naložilo Ustavno sodišče, saj zakon pravno varstvo za izbrisane obvezničarje in delničarje dodatno otežuje, čeprav naj bi bil namen zakona ravno v učinkovitejšem pravnem varstvu.

Nakazali pot do odškodnin razlaščencev

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

PREDLOG ZAKONA 

Izbrisani podrejenci šestih saniranih bank naj bi šli po pravico na Okrožno sodišče v Ljubljani. Odškodnino bi dobili le, če so bili zaradi ukrepa Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili sicer 

V sanaciji bank razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic, tako imenovani izbrisani podrejenci, so po oktobrski odločbi ustavnega sodišča dočakali odgovor finančnega ministrstva, kako bi lahko po sodni poti dobili morebitne odškodnine. Ministrstvo za finance je dalo v javno razpravo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Če odgovornosti ne bo mogoče naprtiti BS 

Skupna vrednost vseh izbrisanih obveznosti je po podatkih ministrstva za finance 963 milijonov evrov, do morebitnih odškodnin pa bi lastniki izbrisanih obveznic in delnic v šestih bankah lahko prišli, če bo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če jih zaradi ukrepa Banke Slovenije (BS) v letih 2013 in 2014 ne bi bili izbrisali. 

Če bi Banki Slovenije (BS) dokazali krivdo, bi morebitno odškodnino razlaščencem plačala BS, sicer proračun. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pojasnila: "Izplačevanje odškodnin je v prvi vrsti naslovljeno na Banko Slovenije, če je ugotovljena njena odgovornost za ugotovljene morebitne nepravilnosti. Če pa te odgovornosti ni mogoče naprtiti Banki Slovenije, bo morebitno odškodnino poravnala država oziroma državni proračun. S to rešitvijo želimo zagotoviti, da bo tudi ta zakon skladen s tistim delom ustavno zagotovljenega položaja Banke Slovenije, po katerem ne smemo dovoliti tako imenovanega monetarnega financiranja." 

Odškodnine za bančne izbrise niso ovira za prodajo NLB

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

Javna obravnava zakona Morebitne odškodnine naj bi plačali Banka Slovenije in država - Odvetnika: Predlagane rešitve otežujejo pravno varstvo 

Ljubljana - Če bo sodišče ugotovilo, da so bili lastniki podrejenih obveznic in delnic šestih saniranih bank na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa, razlaščenci lahko pričakujejo odškodnino, sicer pa ne.  


Tako predvideva predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, ki ga je ministrstvo za finance dalo v javno obravnavo in naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost zakona o bančništvu. Ministrstvo predlaga, da bi oškodovani vlagatelji tožbe za nepravilnost izrednega ukrepa Banke Slovenije (BS) proti BS in državi vložili v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani. 

 

Odločbe so nedotakljive 

To oziroma senat treh sodnikov bo presojalo, ali so bile kvalificirane obveznosti obravnavane skladno z zakonom o bančništvu in ali so bile metoda, predpostavke in način pridobivanja podatkov, ki so bili podlaga za oceno vrednosti premoženja bank, ustrezni ali napačni. Pri tem bo veljalo nasprotno dokazno breme: BS bo morala dokazati, da je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni pa predvideno, da bi sodišče lahko presojalo o veljavnosti odločbe o izrednih ukrepih. 

Bančni razlaščenci po novem zakonu še težje do odškodnine

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 24. feb.. 2017

Razkrivamo vsebino predloga zakona: Pogoj za uveljavljanje odškodnine bo dokazana nepravilnost ukrepa Banke Slovenije.

Ljubljana – Potem ko je upravno sodišče v zadnjih treh letih po tekočem traku zavračalo tožbe bančnih razlaščencev in temu zdaj pritrjuje še vrhovno sodišče, ministrstvo za finance v predlogu zakona o sodnem varstvu razlaščencev predvideva, da bi morali oškodovani vlagatelji vlagati tožbe prav na upravnem sodišču, smo izvedeli neuradno. Ti so zato ogorčeni. »To je britje norca iz vlagateljev,« je dejal eden od odvetnikov razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic, ki ni hotel biti imenovan. Na ministrstvu za pravosodje menda ocenjujejo, da so predlagane rešitve celo slabše od sedanjih in da dodatno omejujejo pravico do sodnega varstva vlagateljev.

Na ministrstvu za finance vsebine predloga še ne razkrivajo, napovedujejo pa, da ga nameravajo v najkrajšem času posredovati v vladno proceduro. Skladno z določbo ustavnega sodišča bi moral biti zakon, ki naj bi odpravil neustavnost, sprejet v dobrih dveh mesecih.

Do odškodnine v dveh korakih

Čeprav je ustavno sodišče od zakonodajalca zahtevalo le zagotovitev učinkovitega pravnega sredstva za bančne razlaščence, pa ministrstvo za finance po naših informacijah zdaj predlaga postopek v dveh korakih. Najprej bo treba tožiti za nepravilnost izrednega ukrepa Banko Slovenije, šele nato bodo lahko terjali odškodnino.

Lastniki se niso poskrbeli za 174 milijonov evrov delnic

Medij: Dnevnik Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 29. dec.. 2016 Stran: 1 in 2

FINANCE / UKINITEV REGISTRSKIH RAČUNOV 

Lastniki še niso poskrbeli za 174 milijonov evrov delnic 

Okoli 90.000 Slovencev se do danes še ni odločilo, kaj bodo storili z delnicami na registrskih računih. Čas za to bodo imeli še v prvih dneh januarja, če ne bodo storili ničesar, pa bo Klirinško-depotna družba (KDD) premoženje najprej prenesla na prehodni račun, kasneje pa na sodni depozit. Na registrskih računih je za zdaj še okoli 174 milijonov evrov premoženja. 


Napovedi strokovnjakov, da bo večina Slovencev zadnje dni decembra stala v vrstah pred sedežem KDD v Ljubljani oziroma pred bankami in borznimi hišami, se je na žalost uresničila. Ob začetku zapiranja registrskih računov je imelo pri KDD približno 260.000 Slovencev odprte registrske račune, skupna vrednost premoženja pa je znašala 732,3 milijona evrov. Do sredine decembra se je število registrskih računov zmanjšalo za polovico, vrednost premoženja pa se je znižala za več kot pol milijarde evrov. Tako je imelo po podatkih KDD 22. decembra več kot ioo.ooo posameznikov še vedno odprtih 133.924 registrskih računov, vsak dan pa so pri KDD opravili okoli 2300 prenosov. Do danes se ta številka torej najbrž giblje okoli 90.000 Slovencev. 

Da se nekateri Slovenci ne znajo odločiti o tem, kaj sploh početi z delnicami na registrskih računih, kažejo tudi številna vprašanja, ki jih še vedno prejemamo v uredništvu Dnevnika. Bralci večinoma sprašujejo, kaj storiti s številnimi netržnimi delnicami oziroma z delnicami, za katere menijo, da jih imajo v lasti, in to kljub temu, da konec septembra niso prejeli obvestila KDD o stanju na registrskem računu. Gre na primer za vprašanja o delnicah mariborske NKBM, propadlih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva pa tudi holdinške Save. 

Razočaranje nekaterih ob odgovoru strokovnjakov, da so njihove delnice izbrisane, je bilo zato veliko. Večina vrednostnih papirjev, ki sicer kotirajo na Ljubljanski borzi, je ob finančni krizi tudi izgubila svojo vrednost, kar so nekateri posamezniki težko razumeli. S pomočjo strokovnjakov pri KDD in društva Mali delničarji Slovenije (MDS) nam je na Dnevniku uspelo, da smo številnim bralcem pomagali pri njihovi odločitvi. 

Kaj bo po 1. januarju? 

9. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec ima delnice Telekoma Slovenije in ga zanima, kje bi bilo zanj najbolje odpreti trgovalni račun. 

Če bralec nima potrebe po spletnem trgovanju, sta najugodnejši borzni hiši DBS (Deželna banka Slovenije) in NLB (Nova Ljubljanska banka). 

Bralec, ki ima 6 delnic z oznako PDPR, sprašuje, kolikšna je vrednost teh delnic, za katere delnice gre in ali jih je mogoče prodati?

Gre za delnice Pomorske družbe, delnice pa na žalost niso uvrščene na organiziran trg. Tako da bralcu svetujemo, naj se obrne neposredno na Pomorsko družbo in preveri, če jih morda odkupuje družba, ali pa če imajo podatke o kakšnem kupcu, ki bi bil zainteresiran za odkup teh delnic. 

Sin bralke živi v tujini in ima namen opustiti svoje delnice. Glede na to, da ima bralka sinov overjen podpis pri upravni enoti, jo zanima, ali lahko v njegovem imenu pri KDD uredi opustitev delnic? 

Predlagamo, da se za konkretnejši odgovor bralka obrne neposredno na KDD (lahko tudi po telefonu). Če gre za notarsko overjeno pooblastilo, po katerem je bralka pooblaščena za urejanje zadev za sina, potem menimo, da lahko zanj uredi tudi opustitev delnic. 

Bralka je na KDD skušala izvedeti, kaj se je zgodilo z njenimi delnicami, in sicer gre za delnice družbe Induplati. Pred leti je podedovala 343 vrednostnih papirjev z oznako IJRG. Na vprašanje, ki ga je poslala na KDD, kaj je s temi delnicami, so ji odgovorili, da je bila »zaradi izvedbe korporacijskih dejanj oznaka IJRG zamenjana za IJRR«. Ker teh vrednostnih papirjev bralka ne najde na kotacijah, jo zanima, ali so jo morda izbrisali iz lastništva teh vrednostnih papirjev. 

7. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 19. dec.. 2016 Stran: 5

Mama bralke Dnevnika je lastnica 9 obveznic KDH3 in 3 delnic KDHR. Zanimajo, koliko so te obveznice in delnice vredne? Se splača odprettorgovalni račun in takoj vse prodati? Ker ima bralkina mama zelo majhno pokojnino, razmišlja tudi o brezplačni opustitvi, saj si dodatnih stroškov ne more privoščiti. Kaj naj torej stori? 

Najprej naj bralka nikakor ne razmišlja o opustitvi! Borzni tečaj obveznic KDH3 na dan 7. 12. 2016 znaša 89,01 evra, delnica KDHR pa na borzi kotira po 9,22 evra. Če se bralka z zadevami ne želi več ukvarjati, lahko pri eni izmed borznih hiš odpre račun in sočasno odda borzno naročilo za prodajo vseh devetih obveznic in treh delnic. 

Bralec je dobil obvestilo KDD, da ima v lasti 151 delnic z oznako KHLR. Zanima ga, kolikšna je vrednost teh delnic? 

Gre za delnice KOMPAS RAC v likvidaciji. Glede na to, da je družba v likvidaciji, svetujemo, da se poskuša obrniti bodisi neposredno na družbo ali pa likvidacijskega upravitelja o morebitni vrednosti delnic. 

Bralka ima v lasti 4 delnice Petrola. Na banki so ji svetovali, naj jih proda, na eni izmed borznih družb pa so ji svetovali, naj jih obdrži. Kaj naj torej stori? Ali naj jih glede na stroške odprtja in vodenja trgovalnega računa proda ali obdrži? 

Društvo MDS ni pooblaščeno za dajanje finančni nasvetov glede prodaje oziroma opustitve delnic. Če bo bralka odprla trgovalni račun, bo z dividendami po vsej verjetnosti lahko v celoti pokrila stroške trgovalnega računa. Če trgovalnega računa ne bi želela imeti, lahko delnice tudi proda. 

Bralec sprašuje, kaj naj stori z delnicami KBM in Maxima. Kaj naj stori? 

Ali je prav, da povzročitelj škode sam sebi piše oprostilno sodbo? - Banka Slovenije naj bi kar sama pisala zakon o novem pravnem sredstvu bančnih razlaščencev proti Banki Slovenije

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

  • Ustavno sodišče RS,
  • Ministrstvo RS za finance,
  • Ministrstvo RS za pravosodje,
  • Policijo in NPU,
  • Banko Slovenije,
  • Vlado RS,
  • Državni zbor RS,
  • Varuhinjo človekovih pravic in
  • Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

 

Ljubljana, 21. december 2016


 

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

 

Poziv Ustavnemu sodišču

Obvezničarji Nlb, Abanke, Nova KBM, Factor Banke in Probanke informacija o možnosti vlaganje tožb

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

 

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

 

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

 

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

  •          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
  •          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
  •          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

 

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

  •          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

 

1. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 18. nov.. 2016 Stran: 6

Sem Slovenec, živim v tujini in sem rezident Nizozemske. Ker sem odločbo finančne uprave o (ne)rezidentskem statusu prejel pred dnevi, mi ni uspelo urediti prenosa delnic z registrskega računa. Trenutno sem v stiku z eno izmed slovenskih borznoposredniških hiš, vendar opažam, da se postopki razlikujejo pri različnih ponudnikih. Več strokovnjakov mi je zagotovilo, da težav pri odprtju trgovalnega računa ni, tudi če sem nerezident Slovenije, dokler imam potrdilo o tem, kje plačujem davke. Vseeno se je izkazalo, da postopek ni enostaven. Borzna hiša me je obvestila, da lahko odprem račun in uredim prenos delnic, če jim pošljem vse potrebne dokumente in overim podpis na pogodbi na slovenskem veleposlaništvu. Zdaj pa me obveščajo, da tako overjen podpis ni dovolj, saj ga moram notarsko overiti. To je na Nizozemskem nemogoče urediti, saj ne morem overiti prevoda pogodbe in dokumentov iz slovenščine. Zanima me, ali je tako overjen podpis dovolj ali pa gre le za nesporazum? Kot sem omenil, je borzna hiša do zdaj že večkrat spremenila navodila o tem, kaj naj storim. 

Informacija borznoposredniške hiše je žal točna. Kar zadeva prodajo, ta trenutek res ne zadošča samo overjen podpis na slovenskem veleposlaništvu za namen identifikacije stranke pri prodaji vrednostnih papirjev. Vendar pa se bo ta zakonodaja spremenila v zelo kratkem času. Po novem naj bi bilo to mogoče predvidoma že po novem letu. Kako je z notarsko overovitvijo na Nizozemskem, pa nimamo informacij. Bralec bo zadevo najhitreje uredil, če se bo obrnil na katero izmed poslovnih bank pri nas (NLB, Abanka, KBS) in pri njih odprl trgovalni račun ter jih ob tem zaprosil, da ga na Nizozemskem za njih (torej za banko - NLB, Abanko ali KBS) identificira uslužbenec nizozemske banke, ki poslovno sodeluje s slovenskimi bankami. S tem odpade overovitev pri notarju, saj ga identificira bančni delavec na Nizozemskem za potrebe bančnega delavca v Sloveniji in transakcija nato lahko steče. Odgovor so pripravili v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). 

Kam so izginile delnice NKBM? 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.