Nova KBM

9. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. dec.. 2016 Stran: 5

Bralec ima delnice Telekoma Slovenije in ga zanima, kje bi bilo zanj najbolje odpreti trgovalni račun. 

Če bralec nima potrebe po spletnem trgovanju, sta najugodnejši borzni hiši DBS (Deželna banka Slovenije) in NLB (Nova Ljubljanska banka). 

Bralec, ki ima 6 delnic z oznako PDPR, sprašuje, kolikšna je vrednost teh delnic, za katere delnice gre in ali jih je mogoče prodati?

Gre za delnice Pomorske družbe, delnice pa na žalost niso uvrščene na organiziran trg. Tako da bralcu svetujemo, naj se obrne neposredno na Pomorsko družbo in preveri, če jih morda odkupuje družba, ali pa če imajo podatke o kakšnem kupcu, ki bi bil zainteresiran za odkup teh delnic. 

Sin bralke živi v tujini in ima namen opustiti svoje delnice. Glede na to, da ima bralka sinov overjen podpis pri upravni enoti, jo zanima, ali lahko v njegovem imenu pri KDD uredi opustitev delnic? 

Predlagamo, da se za konkretnejši odgovor bralka obrne neposredno na KDD (lahko tudi po telefonu). Če gre za notarsko overjeno pooblastilo, po katerem je bralka pooblaščena za urejanje zadev za sina, potem menimo, da lahko zanj uredi tudi opustitev delnic. 

Bralka je na KDD skušala izvedeti, kaj se je zgodilo z njenimi delnicami, in sicer gre za delnice družbe Induplati. Pred leti je podedovala 343 vrednostnih papirjev z oznako IJRG. Na vprašanje, ki ga je poslala na KDD, kaj je s temi delnicami, so ji odgovorili, da je bila »zaradi izvedbe korporacijskih dejanj oznaka IJRG zamenjana za IJRR«. Ker teh vrednostnih papirjev bralka ne najde na kotacijah, jo zanima, ali so jo morda izbrisali iz lastništva teh vrednostnih papirjev. 

7. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 19. dec.. 2016 Stran: 5

Mama bralke Dnevnika je lastnica 9 obveznic KDH3 in 3 delnic KDHR. Zanimajo, koliko so te obveznice in delnice vredne? Se splača odprettorgovalni račun in takoj vse prodati? Ker ima bralkina mama zelo majhno pokojnino, razmišlja tudi o brezplačni opustitvi, saj si dodatnih stroškov ne more privoščiti. Kaj naj torej stori? 

Najprej naj bralka nikakor ne razmišlja o opustitvi! Borzni tečaj obveznic KDH3 na dan 7. 12. 2016 znaša 89,01 evra, delnica KDHR pa na borzi kotira po 9,22 evra. Če se bralka z zadevami ne želi več ukvarjati, lahko pri eni izmed borznih hiš odpre račun in sočasno odda borzno naročilo za prodajo vseh devetih obveznic in treh delnic. 

Bralec je dobil obvestilo KDD, da ima v lasti 151 delnic z oznako KHLR. Zanima ga, kolikšna je vrednost teh delnic? 

Gre za delnice KOMPAS RAC v likvidaciji. Glede na to, da je družba v likvidaciji, svetujemo, da se poskuša obrniti bodisi neposredno na družbo ali pa likvidacijskega upravitelja o morebitni vrednosti delnic. 

Bralka ima v lasti 4 delnice Petrola. Na banki so ji svetovali, naj jih proda, na eni izmed borznih družb pa so ji svetovali, naj jih obdrži. Kaj naj torej stori? Ali naj jih glede na stroške odprtja in vodenja trgovalnega računa proda ali obdrži? 

Društvo MDS ni pooblaščeno za dajanje finančni nasvetov glede prodaje oziroma opustitve delnic. Če bo bralka odprla trgovalni račun, bo z dividendami po vsej verjetnosti lahko v celoti pokrila stroške trgovalnega računa. Če trgovalnega računa ne bi želela imeti, lahko delnice tudi proda. 

Bralec sprašuje, kaj naj stori z delnicami KBM in Maxima. Kaj naj stori? 

Ali je prav, da povzročitelj škode sam sebi piše oprostilno sodbo? - Banka Slovenije naj bi kar sama pisala zakon o novem pravnem sredstvu bančnih razlaščencev proti Banki Slovenije

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

  • Ustavno sodišče RS,
  • Ministrstvo RS za finance,
  • Ministrstvo RS za pravosodje,
  • Policijo in NPU,
  • Banko Slovenije,
  • Vlado RS,
  • Državni zbor RS,
  • Varuhinjo človekovih pravic in
  • Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

 

Ljubljana, 21. december 2016


 

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

 

Poziv Ustavnemu sodišču

Obvezničarji Nlb, Abanke, Nova KBM, Factor Banke in Probanke informacija o možnosti vlaganje tožb

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

 

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

 

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

 

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

  •          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
  •          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
  •          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

 

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

  •          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

 

1. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 18. nov.. 2016 Stran: 6

Sem Slovenec, živim v tujini in sem rezident Nizozemske. Ker sem odločbo finančne uprave o (ne)rezidentskem statusu prejel pred dnevi, mi ni uspelo urediti prenosa delnic z registrskega računa. Trenutno sem v stiku z eno izmed slovenskih borznoposredniških hiš, vendar opažam, da se postopki razlikujejo pri različnih ponudnikih. Več strokovnjakov mi je zagotovilo, da težav pri odprtju trgovalnega računa ni, tudi če sem nerezident Slovenije, dokler imam potrdilo o tem, kje plačujem davke. Vseeno se je izkazalo, da postopek ni enostaven. Borzna hiša me je obvestila, da lahko odprem račun in uredim prenos delnic, če jim pošljem vse potrebne dokumente in overim podpis na pogodbi na slovenskem veleposlaništvu. Zdaj pa me obveščajo, da tako overjen podpis ni dovolj, saj ga moram notarsko overiti. To je na Nizozemskem nemogoče urediti, saj ne morem overiti prevoda pogodbe in dokumentov iz slovenščine. Zanima me, ali je tako overjen podpis dovolj ali pa gre le za nesporazum? Kot sem omenil, je borzna hiša do zdaj že večkrat spremenila navodila o tem, kaj naj storim. 

Informacija borznoposredniške hiše je žal točna. Kar zadeva prodajo, ta trenutek res ne zadošča samo overjen podpis na slovenskem veleposlaništvu za namen identifikacije stranke pri prodaji vrednostnih papirjev. Vendar pa se bo ta zakonodaja spremenila v zelo kratkem času. Po novem naj bi bilo to mogoče predvidoma že po novem letu. Kako je z notarsko overovitvijo na Nizozemskem, pa nimamo informacij. Bralec bo zadevo najhitreje uredil, če se bo obrnil na katero izmed poslovnih bank pri nas (NLB, Abanka, KBS) in pri njih odprl trgovalni račun ter jih ob tem zaprosil, da ga na Nizozemskem za njih (torej za banko - NLB, Abanko ali KBS) identificira uslužbenec nizozemske banke, ki poslovno sodeluje s slovenskimi bankami. S tem odpade overovitev pri notarju, saj ga identificira bančni delavec na Nizozemskem za potrebe bančnega delavca v Sloveniji in transakcija nato lahko steče. Odgovor so pripravili v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). 

Kam so izginile delnice NKBM? 

Ustavno sodišče RS potrdilo, da je 350.a člen in 265 člen ZBAN-1L v neskladju z Ustavo RS

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

 

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

 

Prispevek iz RTV Slovenija: Smo res preplačali sanacijo bank?

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Bančna luknja: Izračun, ki ga marsikdo ne bo vesel

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

Bančna luknja: napačna ocena, težka več milijard evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.


Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

 

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Dolgovi familije Iskra in etični kodeks Banke Slovenije

Medij: Portal Plus Teme: Izbrisi v bankah Datum: Pon, 12. sep.. 2016

Razkrivamo, kako je družinsko podjetje vodja pravne službe pri Banki Slovenije Jasne Iskra pomagalo pri ustvarjanju luknje v slovenskem finančnem sistemu. Družba Arksi, d.o.o. (nazaj bran priimek Iskra) je danes v stečaju, nepoplačani dolgovi znašajo več kot pol milijona evrov. Gospa Iskra je tudi času, ko je bila prokuristka te družbe, mirno vodila pravni oddelek Banke Slovenije – kar pa je etično porno.

Banka Slovenije nikoli ni bila naklonjena špekulantom. To je razumljivo, saj so bili prav špekulativni nakupi borznih delnic in stanovanjskih nepremičnin tisti, ki so napihnili cenovni balon. A ko je ta počil, je v bankah, ki so ga s posojili financirale, zazijala večmilijardna luknja, ki smo jo morali nato pokriti davkoplačevalci. Ironija pa je, da je pravna direktorica Banke Slovenije Jasna Iskra po podatkih, ki jih razkrivamo spodaj, pri teh špekulantskih nakupih izdatno vsaj posredno sodelovala s svojim družinskim podjetjem Arksi (nazaj brana beseda Iskra, op. av.). Družba Arksi je danes v stečaju, formalno jo vodi hči Anja Iskra, njeni nepoplačani dolgovi znašajo več kot pol milijona evrov. Pomenljivo je zlasti to, da je Jasna Iskra, ki je bila v letih 2008 in 2009 prokuristka te družbe,sočasno s funkcijo prokuristke te družbe zasedala tudi položaj vodje sektorja za pravne zadeve pri Banki Slovenije.

Družbo Arksi je družina Iskra (direktor je bil Zdenko Iskra, njen soprog) ustanovila že leta 1997, a se je prvotno ukvarjala s trgovino, v špekulativne borzne nakupe pa se je vrgla šele, ko je bil borzni balon že močno napihnjen in so mnogi že svarili, da so razmere podobne tistim pregovornim, ko še loščilci čevljev razlagajo svojim strankam, da je treba kupiti delnice, saj te samo rastejo. Vstop družbe Arksi med špekulante z delnicami je bil takšen, da bi bil danes označen za tajkunskega: družba se je z banko dogovorila za najem kredita, precej večjega, kot bi ga lahko najela po veljavnih pravilih glede na premoženje in prejemke svojih lastnikov, zavarovala ga je kar z delnicami, ki jih je s tem kreditom kupila, svoje lastništvo pa je še skrila s "parkiranjem" na tuje ime.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.