Nova KBM

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Stališče glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Intereuropa - Skupščina ni podprla predloga Društva MDS za izplačilo zakonsko minimalne dividende

Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.

 

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017


 

Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo

Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.

 

Imenovan nov NS

Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.

 

Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje

Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov. 

Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.

Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov. 

Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.

Obvezničarji Nlb, Abanke Vipa, Nova KBM, Factor Banke in Probanke ter delničarji NLB, so danes prek Odvetniške pisarne Tamare Kek vložili tožbe zoper poslovne banke zaradi izbrisa leta 2013

 

Ljubljana, 16. december 2016

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Na dnevnem redu Ustavnega sodišča tudi Pobuda za oceno ustavnosti ZBan-1L – Razkrivamo zavajanja Jasne Iskra na seji Odbora za finance in monetarno politiko

Ustavno sodišče je za četrtek, 15.09. sklicalo sejo Ustavnega sodišča, na katero je uvrščena tudi točka dnevnega reda o Pobudi za oceno ustavnosti spornega Zban-1L. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pa z veliko mero začudenja prebiramo članek na Portal plus, ki razkriva, da je direktorica pravne službe Banke Slovenije, Jasna Iskra, potencialno zavajala na 22. nujni seji Odbora za finance in monetarno politiko. Še več, predsedniku Društva MDS, Rajku Stankoviću je na sami seji zažugala, da naj si malo prebere določbe Kazenskega zakonika, preden jo česar obtožuje, zato v izogib ponovnim grožnjam s kazensko odgovornostjo, javno pozivamo Jasno Iskra, da se opredeli do vseh navedb.

Družba Arksi, d.o.o. (Iskra prebrano nazaj) je danes v stečaju, prijavljenih pa je za več kot 0,5 milijona EUR terjatev. Jasna Iskra je bila od januarja 2008 do marca 2009 prokuristka družbe Arksi, zatem pa je vodenje družbe prevzel njen mož, Zdenko Iskra. Seveda v Društvu MDS ne dvomimo, da bo ga. Iskra ponovno izjavila, da je njen mož podjetje vodil samostojno (saj je vendarle polnoleten) in da ona o 0,5 milijona EUR vredni luknji ni vedela ničesar.

V interesu vseh razlaščenih delničarjev in obvezničarjev petih slovenskih bank je, da navedbe v članku Portala Plus, z verodostojnimi listinami javno zavrne direktorica pravne službe Banke Slovenije, Jasna Iskra, saj je v Državnem zboru trdila, da so vsi dolgovi poplačani, kar pa iz pripetega seznama preizkušenih terjatev, kot tudi navedb v članku NE izhaja. Prav tako pričakujemo, da se do navedene problematike opredeli guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, kot neposredno nadrejeni.

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 15.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Ljubljana, 13. september 2016


 

Izsek posnetkov iz 22. nujne seje Odbora za finance in monetarno politiko, ki je potekala 10. marca 2015

1. del: Kako je direktorica pravne službe na Banki Slovenije soustvarjala bančno luknjo!?

Kako je Jasna Iskra, direktorica pravne službe na Banki Slovenije, skupaj z možem soustvarjala bančno luknjo.

 

2. del: Odziv Jasne Iskra (direktorice pravne službe na Banki Slovenije)

Odziv Jasne Iskra, direktorice pravne službe na Banki Slovenije na trditve Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije.

Vir: http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174324222

Obvezničarji z odredbo nad zastaralne roke

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS. 

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu razpisalo javno obravnavo, s soočenjem mnenj glede sporne novele ZBan-1L, ki je bila podlaga za razlastitev obvezničarjev in delničarjev podržavljenih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), ki je za vložitev tožb in vodenje pravnih dejanj v imenu razlaščenih obvezničarjev in delničarjev pooblastilo odvetnico Tamaro Kek obvešča, da se bo le ta v primeru, ko zastopa obvezničarje obveznice NLB26 in obveznice ABVIP in delničarje in obvezničarjev Banke Celje, dne 1. decembra 2015 ob 9.00 uri udeležila obravnave pred senatom Sodišča Evropske unije v Luksemburgu

 

Ljubljana, 30. oktober 2015


 

Predstavnik razlaščenih in razlastiteljev bodo soočili pravna mnenja pred senatom Sodišča Evropske unije

Na javni obravnavi pred senatom Evropskega sodišča v Luksemburgu bodo soočili argumente vseh vpletenih strani, na eni strani odvetniki oškodovancev – razlaščenih obvezničarjev in delničarjev slovenskih bank in na drugi strani povzročiteljev oškodovanja: predstavniki ali pravni zastopniki Banke Slovenije in verjetno tudi Ministrstva za finance RS. 

 

Pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije morda že letos?

V Društvu MDS upamo, da bo obravnava tudi edina in se bo ta dan zaključila in da bomo obvezničarji in delničarji skoraj 2 leti po spornem izbrisu, ki je bil 13.12.2013 dočakali dan, ko bo pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije posredovano slovenskemu Ustavnemu sodišču, ki je za to predhodno mnenje zaprosil, na osnovi zahteve Državnega sveta RS in Varuhinje človekovih pravic RS in preko 20 pobud za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

 

Društvo MDS poziva Ustavno sodišče RS naj končno res absolutno prednostno obravnava zahtevi in pobude za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

Iz 24UR: Po prodaji v skrbi zaradi odpuščanj

Vrh politike je zadovoljen s prodajo druge največje slovenske banke NKBM. Finančni minister celo pravi, da je ne bi mogli prodali v boljšem času. So pa v negotovosti zaposleni: koliko jih bo kupec odpustil? Sindikati se bojijo, da 400.

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na Pop TV z dne 01.07.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Iz SVETA: 250 milijonov evrov za NKBM

SDH je 100-delež države v Novi KBM prodala ameriškemu skladu Apollo in EBRD. Vrednost prodajne transakcije znaša 250 milijonov evrov, so sporočili iz SDH. Pred leti je država banko dokapitalizirala za 870 milijonov evrov.

Sprememba lastnika Nove KBM nikakor ne vpliva na sprožene postopke v zvezi z izbrisom delničarjev in obvezničarjev, saj je pravni naslov za povrnitev škode, skladno s 350.a členom ZBan-1L, Banka Slovenije.

Za ogled prispevka iz oddaje Svet na Kanalu A z dne 30.06.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ZBan-1L
»350.a člen

(varstvo delničarjev in upnikov v primeru odločbe o izrednih ukrepih)

(1) Delničarji, upniki in druge osebe, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije o izrednem ukrepu, lahko zahtevajo od Banke Slovenije povrnitev škode ob upoštevanju 223.a člena tega zakona, če dokažejo, da je škoda, ki je nastala zaradi učinkov izrednega ukrepa, višja kot bi bila v primeru, če izredni ukrep ne bi bil izrečen.

(2) Za varstvo pravic delničarjev in upnikov v primeru odločbe o prenehanju banke ali o izrednem ukrepu se v razmerju do Banke Slovenije ne uporablja 264. člen ZGD-1.

(3) Če je zoper odločbo o izrednem ukrepu vložena tožba v skladu s 347. členom tega zakona, mora sodišče, ki odloča o odškodninskem zahtevku na podlagi prvega odstavka tega člena, prekiniti postopek do odločitve sodišča v postopku sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije.«.

 

Slovenska pivovarska industrija dobiva novega lastnika; Heineken kot 3. pivovar v svetu še dodatno utrjuje 1. mesto v Evropi

Delničarji Pivovarne Laško, d.d. so se na redni skupščini seznanili z rezultatom Pivovarne Laško v letu 2014; pri čemer so podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), predsednik Uprave, mag. Dušan Zorko pa je v okviru 4. točke dnevnega reda delničarje seznanil delničarje o poteku prodajnega postopka 51,11 % deleža Pivovarne Laško. Po zaključku prodajnega postopka in izdaji vseh potrebnih soglasij bodo vsi preostali delničarji deležni prevzemne ponudbe s strani Heinekena, v višini 25,56 EUR za posamezno delnico.

 

Laško, 19. junij 2015


 

Prodan 51 % paket Pivovarne Laško

DUTB, KAD, Alpen Invest, Abanka Vipa, KD Skladi, Nova KBM, Zavarovalnica Triglav, Sklad obrtnikov in podjetnikov ter Banka Koper so v skupnem prodajnem procesu prodale 51,11 % paket delnic Pivovarne Laško, ki ga je kupil nizozemski Heineken in zanj odštel slabih 115 milijonov EUR, kar znaša 25,56 EUR za posamezno delnico.

Po uspešnem zaključki prodajnega procesa bodo vsi mali delničarji na dom prejeli prevzemno ponudbo, ki bo enaka ceni, po kateri je Heineken kupil večinski paket delnic, to je 25,56 EUR za posamezno delnico.

Predsednik Uprave je v okviru razprave poudaril, da so v Pivovarni Laško ponosni, da so uspeli poiskati strateškega kupca in ob tem uspeli prodati tudi večino poslovno nepotrebnega premoženja, ki ni del osnovne dejavnosti Pivovarne Laško. Kot se je izrazil sam: »Pivovarna Laško končno dobiva pravega lastnika, ki je pivovar«.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.