Kdo je bil za prevzemom Etre leta 2007?

NatisniNatisni

Medij: Reporter (Periskop) Avtorji: Jože Biščak Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 30. maj. 2016 Stran: 10

Pretekli teden so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) potrkali na vrata Stojana Petriča, solastnika in nekdanjega predsednika uprave idrijskega Kolektorja, ki ga sumijo zlorabe položaja in nezakonite pridobitve 3,2 milijona evrov pri Kolektorjevemu prevzemu Etre 33 leta 2010. Ovadbo je pred štirimi leti podal Petričev idrijski konkurent Hidria FIN Edvarda Svetlika, ki si je sicer več let trudil prevzeti Kolektor. A preiskava se ne nanaša samo na prevzem uspešnega proizvajalca transformatorjerv s Črnuč, ki se zdaj imenuje Kolektor Etra in je preživel tako nacizem kot komunizem (podjetje je bilo ustanovljeno leta 1933), temveč tudi na privatizacijo družbe v letu 2007. Etra 33 naj bi bila dolga leta želja Petriča in prijateljev, zato naj bi obstajal utemeljen sum, da so bile družbe, ki so imele prej v lasti Etro, zgolj »parkirišča« za sedanjega lastnika časopisne hiše Delo. Gre za klasično tajkunsko zgodbo z uporabo mehanizmov, ki smo jih lahko videli pri Pivovarni Laško, Vegradu, Istrabenzu, SCT, Iskri, Merkurju in še kje. 

Etra 33 je preživela prvi val privatizacije in se leta 1997 preoblikovala v delniško družbo. Nato se je z njo počelo vse mogoče, še dobro, da ni končala tako klavrno kot Mura ali Peko. Bila je v lasti Soda in Kada, dokler ni družba Sarini (v lasti Pom-Investa in na koncu Pomholda, oba znana iz zgodb z NKBM), ki je imela samo dva milijona evrov kapitala, za celoten prevzem pa je odštela 25 milijonov evrov, začela odkup in na koncu tudi izrinila iz družbe vse male delničarje.

Toda še preden je bilo naokoli leto dni, je družba Sarini (govori se samo o treh milijonih evrov) že pristala v rokah avstrijskega poštnega nabiralnika - podjetja Energo. Za njim naj bi bil tudi poslovnež Branko Podpečan (leta 2006 je vodil tudi prevzem Alpine), sin Milana Podpečana, ki je bil v času prodaje Etre Sariniju predsednik upravnega odbora Soda, posle pa sta za Energo urejala Johann Smolka in Alan Pere, ki sta januarja leta 2010 izpeljala prodajo Etre 33 Stojanu Petriču. Cena je bila 30 milijonov, 1. februarja 2010 je bilo Energu nakazanih 15 milijonov evrov, drugo naj bi šlo za kritje najetih kreditov, med drugim 6,4 milijona evrov v Probanko.

Zaključek zgodbe je seveda tajkunska klasika. Podjetje Energo je sredi aprila 2010 prenehalo obstajati (kam je šlo 15 milijonov evrov, ostaja neznanka), nekaj kasneje je bilo likvidirano tudi podjetje Sarini. Sledi so se zabrisale, dokumenti ne obstajajo več. Ostala so le namigovanja, da naj bi za vsem skupaj ob pomoči »prijateljev« bil Petrič.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.