Nova KBM

NKBM - poročilo s skupščine

Predsednik Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev (v nadaljevanju: Zavod ZIZMD) Stanislav Zajšek Predsednik in Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (v nadaljevanji Društvo MDS) Rajko Stanković sta letos prvič skupno sodelovala pri organiziranem zbiranju pooblastil NKBM. Skupaj sta prejela 0,86 % zastopanega kapitala družbe oz. 0,48 % manj kot predstavnik VZMD, kar je najbrž posledica »cenega populizma« slednjega, ki je vztrajal pri delitvi »minornega dobička«.


Maribor, 22. Junij 2010
 
Mali delničar s 75 delnicami bi prejel le 4,65 EUR dividende, zato Društvo MDS in Zavod ZIZMD nista podprla nasprotnega predloga
 
Naj uvodoma izpostavimo, da Društvo MDS in Zavod ZIZMD vedno podpirata delitev bilančnega dobička vsaj v višini 1/3 za dividende, ko je to smiselno in ekonomsko upravičeno. Tako smo povišanje zneska dividende letos predlagali na skupščini Krke in Žita.
 
V zvezi z »očitki« oz. »cenenim populizmom« predstavnika VZMD zaradi nepodpore delitvi dividend je predsednik Društva MDS Rajko Stanković pri točki dnevnega reda o delitvi bilančnega dobička predstavil znano dejstvo, da ima povprečni mali delničar NKBM v lasti 75 delnic.
 
Tako bi predlagana delitev dobička v višini 0,11 EUR na delnico (s strani VZMD) pomenila, da bi takšen mali delničar prejel po plačilu akontacije dohodnine le 5,65 EUR dividende. Ob tem ne gre spregledati tudi dejstva, da bi banka imela še za vsaj približno 1 EUR stroška na delničarja in bi bil neto učinek 4,65 EUR na povprečnega delničarja NKBM !
 
Zato smo v Društvu MDS in Zavodu ZIZMD ocenili, da je pametneje pustiti ta dobiček v rezervah banke in s tem krepiti kapitalsko ustreznost banke, skladno s priporočili Banke Slovenije. Ob tem izražamo upanje, da bo NKBM ta dobiček oplemenitila tako, da bomo delničarji deležni »obilnejših« dividend v prihodnjih letih, kar trenutne projekcije rezultatov NKBM v prvih petih mesecih tudi nakazujejo -  čisti dobiček naj bi se potrojil.
 
Mali delničarji se obnašamo kot odgovorni lastniki

Nova KMB - začetek organiziranega zbiranja pooblastil za skupščino. Ali bodo mali delničarju dobili svojega nadzornika v Novi KBM?

Ali bodo mali delničarju dobili svojega nadzornika v Novi KBM?

 

Družba Nova KBM, d.d., je danes, 04. Junija 2010, preko sistema SEONET obvestila, da  bodo za 19. skupščino Nove KBM d.d., sklicano za 22. Junija 2010, organizirano zbirali pooblastila naslednji pooblaščenci: Dr. Jože Glogovšek, Ervin Hlede, Anton Benko, Stanislav Zajšek, mag. Kristjan Verbič in Rajko Stanković.


Predloga za delitev dividend v višini 11 centov na delnico nismo podprli, ker ima večina malih delničarjev od 11 do 50 delnic in strošek izplačila  (cca 1 EUR na delničarja) bi bil nesorazmerno velik za skoraj "nični" učinek. Zato menimo, da je bolje, da se ta denar plemeniti in prinese večje dividende v letu 2010.


 

Delničarji banke bodo obrazce pooblastil prejeli po pošti na domač naslov. Izpolnjene in lastnoročno podpisane obrazce pooblastil vrnejo na naslov, natisnjen na povratni kuverti: Skupina pooblaščencev, Nova KBM d.d., Ulica Vita Kraigherja 4, 2505 Maribor. Nova KBM d.d. pooblaščencem nudi organizacijsko pomoč. 


Sodelovanje med Društvom MDS in Zavodom za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor je obrodilo sadove in tako prvič na organiziranem zbiranju sodelujeta obe organizaciji in tako lahko delničarji zaokrožite oz. izberete pod številko: 

 

4. Stanislava Zajška - predsednika Zavoda za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor in

5. Rajka Stankovića - predsednika Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS).

Apeliramo, da izkoristite svojo upravljaljsko pravico in v čimvečjem številu vrnete izpolnjena pooblastila. Pooblastilo mora prispeti v banko, najkasneje 18. Junija 2010.

Če se strinjate s predlogi obeh pooblaščencev zadošča, da na prvi strani zaokrožite številko 4 ali 5 ter se na zadnji strani podpišete in napišete kraj in datum izpolnitve pooblastila.

Na tokratni skupščini bomo mali delničarji skušali v Nadzorni svet Nove KBM, d.d., izvoliti doc. dr. Simona Čadeža, kot predstavnika preko 102.000 malih delničarjev, ki v strukturi pomenijo nekaj več kot 24 %.


 

Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je predstojnik Inštituta za računovodstvo in revizijo na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva in strateškega managementa, znanje s teh področij pa posreduje študentom Ekonomske fakultete in Fakultete za matematiko in fiziko. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij in finančnikov.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter predsednik komisije za vodenje postopka prodaje kapitalskih naložb v Družbi za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

Nova KBM - doc. dr. Simon Čadež, kandidat za člana NS

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), je kot delničar družbe Nove KBM, d.d., 22. maja, vložilo nasprotni predlog k predlogu sklepa skupščine, objavljenim pod točko 6: Predlog izvolitve nadomestnega člana nadzornega sveta Nove KBM d.d. Hkrati je Novi KBM sporočilo, da bo, skladno z določili 300. člena ZGD-1C na skupščini, ki je sklicana 22. junija 2010 ugovarjalo objavljenemu predlogu sklepa in da bo druge delničarje pripravil do tega, da bodo glasovali za predmetni nasprotni predlog.


Nasprotni predlog k točki 6 se glasi:

 »Na podlagi odstopne izjave z dne 04.11.2009 se skupščina seznani z odstopom dosedanjega člana nadzornega sveta, g. Marka Jazbeca, s funkcije člana nadzornega sveta. Za nadomestnega člana nadzornega sveta Nove KBM d.d. se za mandatno obdobje, ki se prične 22.06.2010 in konča 14.07.2012, kot predstavnik delničarjev izvoli doc. dr. Simon Čadež. Predlagatelj sklepa je Društvo MDS, predlog pa podpira tudi Zavod za izobraževanje in zastopanje malih delničarjev Maribor.«

Utemeljitev:  Društvo MDS je kot delničar Nove KBM, d.d. že dne 2. aprila 2010 na osnovi Poziva nominacijskega odbora Nove Kreditne banke Maribor, d.d., ponovno predlagalo le-temu docenta dr. Simona Čadeža kot kandidata za novega člana Nadzornega sveta družbe Nova KBM, d.d., ki naj predstavlja oz. zastopa interese nekaj več kot 100.000 malih delničarjev Nove KBM v nadzornemu svetu družbe. Predlagani kandidat izpolnjuje vse zahtevane kriterije in je predložil vsa zahtevana potrdila in dokazila, skladno s pozivom Nominacijskega odbora Nove KBM. Kandidat ima podporo tudi s strani Zavoda za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev, katerega predsednik Sveta je Stojan Auer, vodi pa ga Stanislav Zajšek.


Doc. dr. Simon Čadež, preizkušeni računovodja, je zaposlen na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani kot docent za področje računovodstva in revizije. Je nosilec večih predmetov s področja računovodstva na Ekonomski fakulteti in Fakulteti za matematiko in fiziko. Napisal je vrsto znanstvenih in strokovnih del s področij računovodstva, strategije in managementa. Je član Evropskega (EAA) in Avstralskega (AFAANZ) združenja računovodij.

Poleg akademskega dela aktivno sodeluje tudi v širšem družbenem okolju. Je predsednik državne predmetne komisije za splošno maturo za ekonomijo, član poravnalnega odbora po 609. členu ZGD-1 za preizkuse menjalnih razmerij pri lastniškem preoblikovanju družb ter član nadzornega sveta družbe Vipa Holding d.d. Je tudi aktiven vlagatelj v vrednostne papirje domačih in tujih izdajateljev.

NOVA KBM

GM-81/10

NOVA KBM, d.d., Maribor

Sklic 19. redne skupščine delničarjev Nove KBM d.d.

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in veljavne zakonodaje uprava družbe sklicuje 19. redno sejo skupščine delničarjev družbe Nova KBM d.d.,
 
ki bo v torek, dne 22. junija 2010, ob 11. uri v dvorani Turner Hotela Habakuk, Pohorska ul. 59, Maribor.
Osnovni kapital Nove KBM d.d. je razdeljen na 26.081.979 navadnih imenskih kosovnih delnic, vse delnice imajo glasovalno pravico.
 
Dnevni red zasedanja in predlagani sklepi bodo v četrtek, 24.6. 2010, tudi objavljeni v časnikih Večer, Delo in Primorske novice, celotno gradivo je delničarjem na vpogled na sedežu Nove KBM d.d., Maribor, Ulica Vita Kraigherja 4, od dneva objave sklica do vključno 22. 6. 2010, in sicer vsak delovni dan od 10. do 13. ure. 
 
V prilogi je pripet dnevni red s predlogi sklepov, pojasnila za delničarje in obrazci za prijavo.

 

Sporočilo bo objavljeno na spletni strani banke (www.nkbm.si) od 21.5.2010 naprej.

 

Uprava Nove KBM d.d.
Datum: 21.05.2010
Datum skupščine: 
22.06.2010 - 11:00
Naslov: 
ki bo v dvorani Turner Hotela Habakuk, Pohorska ul. 59, Maribor.
Status: 
arhivirana

Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009

INI-109/10

NOVA KBM, d.d., Maribor

Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in Zakona o trgu finančnih instrumentov družba Nova KBM d.d., Maribor objavlja naslednje sporočilo:

Nerevidirani finančni rezultati Skupine Nove KBM in Nove KBM d.d. za leto 2009

Sporočilo bo objavljeno na spletnih straneh banke (www.nkbm.si) od 9.2.2010 naprej.
 

Uprava Nove KBM d.d.
Datum: 09.02.2010
 
 

18. skupščina družbe Nova KBM,d.d., in povezava do aktualnih objav

  

za aktualne javne objave kliknite na logotip Nove KBM.

 

Upanje za izbrisane lastnike

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3

VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.

Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”

Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.

1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.

963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.

Zakon Bertoncljeva prednostna naloga

Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko - pogovor z Rajkom Stankovićem

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Bančna razlaščenca na sodišču dobila prvo bitko za podrejene obveznice

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

 

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

 

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

 

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

 

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

 

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

 

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

 

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

 

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.