Nova KBM

Medij: Slovenske novice Avtorji: Nina Knapič Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sre., 1. avgust 2018 Stran: 2,3

VAROVANJE ZARADI AFERE MED RJUHAMI

Prvemu človeku Banke Slovenije je po telefonu pošiljal grozilna sporočila. Po razpadu zveze je izvedel, da je njegova bivša ljubimkala z guvernerjem.

LJUBLJANA - Boštjan Jazbec, ki je predčasno končal mandat na čelu Banke Slovenije in odšel v novo službo v Bruselj, v Belgiji je dobil položaj v vodstvu evropskega enotnega odbora za reševanje bank, je kljub temu dobil šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo maja nakazanih dobrih 75.800 evrov. Kot so razkrili v Delu, je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.

A odpravnina ni edina afera, povezana z njim. Eno so zanetila tudi vroča sporočila, ki jih je nekdanji guverner s službenega telefona pošiljal svoji intimni prijateljici - ta ni bila samska, ampak je bila v zvezi z drugim (ime in priimek sta znana uredništvu). Ta je dolgo menil, da živi idilično družinsko življenje, v partnerstvu je dobil celo naraščaj. Šele po razpadu njune zveze je nekega dne izvedel, da je bila njegova bivša intimna partnerica Boštjana Jazbeca. Pobesnel je in Jazbecu začel groziti. Zaradi večkratnih groženj je država guvernerju banke zagotovila varovanje, seveda na račun davkoplačevalcev.

Spomnimo: marca je kot strela z jasnega odjeknila vest, da Boštjanu Jazbecu grozijo ter da se boji za svojo varnost in varnost svojih otrok. Takrat je ugibal, da so grožnje povezane z njegovo funkcijo (marca je bil še guverner Banke Slovenije). Jazbec je kar sam obvestil javnost o sumu kaznivih dejanj in to prijavil policiji, za grožnje pa je posredno obtožil razlaščene imetnike obveznic slovenskih bank, ki so med njihovo sanacijo leta 2013 izgubili premoženje. Toda sodeč po sodbi v imenu ljudstva, ki smo jo prejeli v uredništvo, še zdaleč ni tako.

Groženj ne bi uresničil?

Obdolženi je najprej kriminalistom in nato še sodnici priznal, da je Jazbecu poslal pet sporočil SMS z grožnjami (hranimo jih v uredništvu). Razlog? Ljubosumje. Njegova nekdanja partnerica in Jazbec naj bi ljubimkala že dolgo. »Bila sta intimna partnerja že pred mojo zvezo z njo, v času, ko je obiskovala fakulteto in je bil on njen predavatelj. /. . ./ Mislim, da sta zdaj še vedno v intimni zvezi, kljub temu da je on poročen,« je dejal v izjavi kriminalistom.

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Medij: Portal Plus Avtorji: Žiga Stupica Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču je  bilo sproženih več ustavnih presoj, začetih s predlogi in pobudami vlagateljev v zvezi z odločbami Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih določenim slovenskim bankam. Odločba je neutemeljena, saj je ni mogoče preizkusiti glede ocenitve dopustnosti oziroma sorazmernosti izpodbijane zakonske ureditve, ki je uveljavila podlage za navedene ukrepe, ki so v bankah prizadeli vlagatelje. Ustavno sodišče ni dokazalo svoje trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje njihove zasebne lastnine in je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

Nedavno je prišlo v zadevi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (US), ki je v teku, do neutemeljenega sklepa številka U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017 (tu). Sklep se je izdalo v postopku za oceno ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS) in njegove novele ZBS-1C, začetem na zahtevo Banke Slovenije, ki izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, kar lahko glede na obdobje te pristojnosti vključuje tudi odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. in 18. 12. 2013 ter 17. 12. 2014. Ustavnosodni sklep je neutemeljen, ker se ni ugotovilo manjka zakonskega postopkovnega predpogoja in ker se zahteve Banke Slovenije po uradni dolžnosti ni zavrglo. Predhodno pa je prišlo do neutemeljene ustavnosodne odločbe številka U-I-295/13-260 z dne 19. oktobra 2016 (tu). Odločbo se je izdalo v postopku za oceno določb Zakona o bančništvu (ZBan), njegove novele ZBan-1L in Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so podlaga odločbam Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih, postopek pa je bil začet s predlogi in pobudami številnih vlagateljev. Ustavnosodna odločba je neutemeljena, saj se ni dokazalo temeljne trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje zasebne lastnine vlagateljev in se je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

Konfuzija na Ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije

Ali Ustavno sodišče lahko sprejme (namesto zavrže) zahtevo Banke Slovenije v zadevi U-I-168/17-19? Lahko, toda pod strogim postopkovnim pogojem, ki v zadevi ni izpolnjen. Temeljni pogoj za sprejem (ali zavrženje) zahteve Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona je v določilu 162. člena Ustave Republike Slovenije, da
 
(1.) "postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon" ter da
 
(2.) "predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon".
 
To vodi v postopkovni pogoj iz 7. alineje 1. odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti "Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita".

Pogoj za sprejem zahteve Banke Slovenije je torej to, da "nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodi", kar v sklepu U-I-168/17-19 ni izpolnjeno. Ustavno sodišče namreč v razdelku B.-I. obrazložitve sklepa U-I-168/17-19 najprej meni, da Banka Slovenije izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije za obdobje pred uveljavitvijo novele Zakona o banki Slovenije ZBS-1C (op. a.: skladno z njenim 3. členom je ZBS-1C uveljavljena z 21. 10. 2017), nato pa se ob sklicevanju na 8. točko obrazložitve odločbe številka U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001 neutemeljeno navede, da "ni dvoma, da so izpolnjeni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču".

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 

Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

Medij: Dnevnik (V ospredju) Avtorji: Klemen Košak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 23. mar.. 2018 Stran: 3

FINANCE / SANACIJA BANK

Predsednik države Borut Pahor in nj*egov svetovalec France Arhar se zavzemata, da bi spor o domnevnem oškodovanju pri sanaciji bank rešili s poravnavo. To je mogoče razumeti tudi kot namero, da bi se Pahor izognil odgovornosti za bančno luknjo, se je odzval guverner Boštjan Jazbec.

Včeraj je Delo poročalo, da je predsednik države Borut Pahor zavzel stališče o rešitvi spora glede »bančnih izbrisov«, ki so bili del sanacije bank v letih 2013 in 2014 Pahor se namreč zavzema, da bi se država oziroma Banka Slovenije poravnala z razlaščenimi imetniki kvalificiranih obveznosti bank, tako imenovanimi podrejenci.

Dolgotrajni postopki

V imenu predsednika je njegov svetovalec, nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar zapisal, da se jim zdi zelo zanimiva ideja o iskanju zunajsodne poravnave. »Kazalo bi jo dodatno analizirati in proučiti ter primerjati z rešitvami v nekaterih drugih državah,« je zapisal v pismu, ki so ga iz predsednikovega urada poslali društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). Arhar je pojasnil, da bodo morali tožniki v sodnih postopkih dokazati, da bi bili v stečajih bank manj oškodovani, kot so bili v dejanski sanaciji. »Taka 'probatio diabolica' bo zahtevala dolgotrajne sodne postopke s sodelovanjem različnih domačih in tujih strokovnjakov, z vedno prisotnim dvomom o realni vrednosti takih ocen in odločitev,« je pojasnil. Po njegovem mnenju lahko postopki trajajo več desetletij.

Včeraj je Arhar dejal, da bi bila poravnava razumna, o izvedbi pa še niso govorili. Radio Slovenija je poročal, da se omenja od 50 do 80-odstotna poravnava. MDS sicer predlaga dve različni odškodninski shemi, eno za poučene in drugo za nepoučene vlagatelje, tudi oni pa niso navedli številk. Sodni postopki so trenutno zamrznjeni, saj je ustavno sodišče naložilo politikom, naj »podrejencem« zagotovijo učinkovito sodno varstvo, vendar se sprejem zakona odmika. V društvu navajajo, da Sloveniji grozi tožbeni zahtevek v višini 600 milijonov evrov, na katerega se je v štirih letih že nabralo 200 milijonov evrov zamudnih obresti.

Jazbec ugiba o Pahorjevih motivih

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon, 19. feb.. 2018

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegov grški kolega Janis Sturnaras od minulega vikenda nista več edina guvernerja centralnih bank območja evra in člana sveta Evropske centralne banke (ECB), ki sta se znašla v preiskavi nacionalnih organov odkrivanja in pregona.

Latvijski urad za boj proti korupciji je namreč v soboto aretiral guvernerja tamkajšnje centralne banke Ilmārsa Rimšēvičsa. 

Preiskali so tako njegovo pisarno kot domovanje. Osumljen je korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer za zdaj ni uradno znano, za katere posle je šlo. Njegov odvetnik je pridržanje označil za nezakonito dejanje. Zatrdil je, da se sumi kaznivih dejanj, ki jih očitajo guvernerju, nanašajo na kazniva dejanja iz preteklih let. 

Preiskovalci so Rimšēvičsa zasliševali več kot osem ur, še vedno pa je v pridržanju.

Bančnim aferam v Latviji ni videti konca

Aretacija guvernerja latvijske centralne banke je le ena od afer, ki v zadnjem obdobju pretresajo latvijski bančni sistem. Ta že vrsto leto velja za kanal, prek katerega v Evropo prihaja denar iz spornih poslov ruskih oligarhov in mrež za pranje denarja s področja nekdanje Sovjetske zveze. 

Latvijske banke so imele pomembno vlogo tudi v aferi Landromat, ki jo je leta 2014 razkrila mednarodna mreža preiskovalnih novinarjev (OCCRO). Med letoma 2011 in 2014 je 19 bank v Rusiji s transakcijami s 732 bankah v 96 državah oprali za skoraj 21 milijard dolarjev denarja. 

So latvijske banke ob Rusih uporabljali tudi Severni Korejci?

Prejšnji teden pa je ameriško finančno ministrstvo zahtevalo prepoved poslovanja tretje največje latvijske banke ABLV s subjekti ameriškega finančnega sistema. V Washingtonu zatrjujejo, da je prek te banke potekalo financiranje severnokorejskega raketnega programa. V ABLV so to zanikali. 

Kljub temu je ECB prav danes že omejila finančno poslovanje banke. Po informacijah iz Latvije preiskava zoper guvernerja ni povezana s posli banke ABLV.

Po osmih urah preiskave v prostorih latvijske centralne banke so guvernerja Ilmārsa Rimšēvičsa odpeljali v pridržanje.

Kaj je bilo pri aretaciji v Latviji drugače kot v Sloveniji

Med pridržanji guvernerjev v Latviji in Sloveniji je mogoče opaziti več pomembnih razlik.

1) Latvijski politični vrh je tamkajšnjega guvernerja skoraj soglasno pozval k odstopu.

Predsednik latvijske vlade Maris Kučinskis je izjavil, da bi po tako hudih obtožbah latvijski guverner moral odstopiti. Na očitke guvernerjevih odvetnikov je odgovoril, da v tem trenutku ni nobenih dvomov v pristranskost preiskovalcev. 

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Sporazum o nakupu delnic v glavnih točkah usklajen. Prodajalcem gre vsa kupnina.

63 milijonov evrov bo predvidoma plačal najbogatejši Srb za polovični delež v Gorenjski banki

Ljubljana – Danes se bo po naših informacijah sešel upravni odbor holdinške družbe Sava in odločal o tem ali sprejme ponudbo srbske AIK banke v lasti Miodraga Kostića, ki jo je dal za nakup polovičnega deleža Gorenjske banke. Skladno z zakonodajo sledi srbski prevzem banke. 

Zgodba s prodajo Gorenjske banke, ki se vleče že od jeseni leta 2015, se tako končuje. V zadnjih nekaj tednih sta se obe strani, prodajna in nakupna, pogajali o tem, koliko kupnine naj bi Kostić deponiral na posebnem računu. Ta denar naj bi počakal do razpleta zgodbe o sumu kaznivega dejanja oziroma domnevno spornih poslih banke z delnicami Iskratela v letu 2009.

Če bi se sumi Banke Slovenije, da je Gorenjska banka pri prodaji teh delnic pridobila protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 20 milijonov evrov, izkazali kot utemeljeni, teh deponiranih milijonov prodajalci ne bi videli. A po naših informacijah Kostić ne vztraja več pri posebnih pogojih oziroma garancijah prodajalcev za domnevno sporne posle Gorenjske banke v preteklosti. To pomeni, da se bo vsa kupnina, po naših izračunih gre za nekaj več kot 63 milijonov evrov kupnine, steklo na račune prodajalcev, ki skupaj prodajajo 54,57-odstotni delež Gorenjske banke.

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Miha Jenko Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Evidenca: NKBM prodana, Probanka in Factor banka likvidirani, o NLB se še kar pogajamo, Abanka čaka kupce

Ljubljana – Slovenske banke so štiri leta po dokapitalizaciji in sanaciji dobičkonosne in kapitalsko močne - a so tudi manjše in tudi manj živahno posojajo, kot so v preteklosti.

Spomnimo, novembra 2013, je bil velik del slovenskega bančnega sistema na robu bankrota, klecajoč pod milijardami slabih posojil in na vrata Slovenije je že vsaj pol leta trkala trojka. Izguba bank je v prvih enajstih mesecih 2013 presegla milijardo evrov, donos na kapital (ROE) na ravni sistema je tako znašal neverjetnih minus (!) 33 odstotkov. Levji delež izgub in nedonosnih terjatev je pripadel največjima državnima bankama, NLB in NKBM, ki sta bili pozneje - izkazalo se je, da tri leta prepozno - dokapitalizirani s skoraj poltretjo milijardo davkoplačevalskega denarja.

Primanjkljaj po najbolj neugodnem scenariju

Slovenija je bila očitno prva država, kjer so bili izvedeni strogi obremenitveni testi ključnih bank, ki so bili tudi podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, stroški so na koncu obremenili slovenske davkoplačevalce, izbrisani so bili tudi lastniki podrejenih obveznic. Izvedbo skrbnega pregleda so koordinirali in nadzorovali Banka Slovenije, ministrstvo za finance, evropska komisije (direktorata za finance in konkurenco), ECB in evropski bančni organ EBA.

Metodologija je ostala tajna, čeprav je več slovenskih ekonomistov pozivalo k njenemu razkritju. Na koncu je bil ocenjeni kapitalski primanjkljaj v bankah določen pa najbolj neugodnem scenariju, po katerem bi se obseg slovenske ekonomije v letih 2013-2015 skrčil za skoraj deset odstotkov - pozneje se je izkazalo, da je v tem času zvišal za vsaj štiri odstotke. Obveljal je izračun ameriške svetovalne družbe Oliver Wyman, da znaša kapitalska luknja v osmih pregledanih bankah (na čelu z NLB, NKBM in Abanko) skoraj 4,8 milijarde evrov, kar je bilo za poldrugo milijardo več od ocene, ki so jo pripravili v nemški revizorski hiši Roland Berger. Mimogrede, predpostavke za neugodne makroekonomske napovedi sta prispevali ECB in evropska komisija.

Pozitivni učinki sanacije