Nova KBM

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Problem razlaščencev po štirih letih še ni rešen in tožbe se lahko vlečejo še desetletje.

Ljubljana – S sanacijo bank je praznih rok ostalo tudi okoli 100.000 bančnih vlagateljev, katerih problem tudi po štirih letih še ni rešen. Poslanci bodo jutri razpravljali o predlogu zakona o pravnem varstvu razlaščencev, s katerim oškodovani vlagatelji in njihovi odvetniki niso zadovoljni. Vse več se jih zavzema za poravnavo.

Lastniki podrejenih obveznic in delnic saniranih bank so na podlagi izrednih odločb Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov kvalificiranih obveznosti, od tega 600 milijonov podrejenih finančnih instrumentov. Ustavno sodišče je lansko jesen presodilo, da ukrepi Banke Slovenije niso bili neustavni, da pa razlaščenci niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb. 

Tožba zoper BS

Vlada je zdaj v državni zbor poslala predlog zakona o pravnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank, o katerem bodo poslanci na zahtevo opozicije opravili javno razpravo. Predlog predvideva, da bodo razlaščenci za odškodnino lahko tožili Banko Slovenije, ki bo na koncu morala plačati tudi odškodnino, razen če bo dokazala, da je pri ugotavljanju stanja v bankah in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar. Uporaba predlaganega zakona pa ne bo obvezna, če bo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. 

Predlog predvideva, da bo Banka Slovenije po uveljavitvi zakona na svoji spletni strani za sanirane banke objavila odločbe o izrednih ukrepih in pogodbe z družbami, ki so opravile ocene vrednosti sredstev banke, torej z Deloittom ter Ernst in Youngom. Vso drugo dokumentacijo, tudi ocene vrednosti sredstev bank, pa bodo morali tožniki zahtevati prek sodišča. Odškodnino pa bodo lahko terjali le tisti, ki bodo vložili tožbo.

Odvetniki razlaščencev – Tamara Kek, Miha Kunič, Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji – so do predlaganega zakona kritični. Menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti in da dodatno omejuje dostop do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Kunič je že napovedal vložitev ustavne presoje takšnega zakona, tega ne izključuje niti Butolenova. Tako mali kot veliki razlaščenci pa se zaradi dolgotrajnosti in visokih stroškov postopka zavzemajo, da bi zakon predvidel tudi možnost poravnave.

Tudi Arhar za poravnavo 

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 24. nov.. 2017

Zakaj predsednik vlade Miro Cerar v dopisih, s katerimi je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec Evropsko centralno banko (ECB) pozival k ukrepanju zoper našo državo, za zdaj uradno ne vidi ničesar spornega? In kaj bodo poslanci danes odgovorili ustavnemu sodišču, prek katerega poskuša Jazbec računskemu sodišču preprečiti prihod v Banko Slovenije in pregled njenega leta v dramatičnem letu 2013, ko smo davkoplačevalci sanirali banke?

Danes se bo v državnem zboru nadaljeval spopad, od katerega bo odvisno, ali in kdaj bodo prebivalci Sloveniji izvedeli, kaj se je v resnici dogajalo med sanacijo bank leta 2013 in 2014. 

Na eni strani stojijo vlada, poslanci državnozborskega odbora za finance in računsko sodišče. Na drugi strani je Banka Slovenije, ki jih bolj ali manj prikrito pomaga Evropska centralna banka (ECB). 

Ključno vprašanje spopada je, ali bo računskemu sodišču kot krovnemu varuhu javnih financ dovoljeno pregledati dokumente in ukrepe Banke Slovenije iz obdobja sanacije bank. S tem bi lahko namreč dobili dokončni odgovor na vprašanje, ali je država leta 2013 vanje vplačala preveč kapitala. Državni zbor je nedavno sprejel spremembe zakona o Banki Slovenije, ki omogoča revizijo računskega sodišča.

Kaj je Banka Slovenije pisala ustavnemu sodišču

Na današnji seji se bo tako odbor, ki ga vodi Urška Ban (SMC), opredelil do zahteve ustavnega sodišča, da se izvajanje zakona o Banki Slovenije zadrži. Po napovedih bodo odgovorili, da za to ni razloga. 

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sob, 18. nov.. 2017

Dopisi, ki jih je guverner Banke Slovenije pošiljal na Evropsko centralno banko (ECB), odpirajo vprašanje, ali je Boštjan Jazbec sploh še neodvisni guverner ali pa je v resnici le izpostava mednarodnih finančnih krogov in Frankfurta, ki mu v zameno za občasne usluge krije hrbet?

Ko je državni zbor Boštjana Jazbeca aprila 2013 imenoval za novega guvernerja Banke Slovenije, se je zdel kot idealna rešitev.

Dobili smo občutek, da v zaspalo, mestoma celo zakrnelo institucijo, ki je po mnenju številnih po izbruhu svetovne finančne krize zamujala tako pri ugotavljanju težav v bankah kot pri ukrepih za njihovo odpravljanje, prihaja svež veter. 

Z razlogom. Jazbec je bil ob prevzemu funkcije tri desetletja mlajši kot predhodnik Marko Kranjec, imel je številne izkušnje z delom v tujini, dobro pa je poznal tudi razmerja sil v Sloveniji. Bil je del novega vala mlajših ekonomistov, a je imel hkrati leta 2006 glavno vlogo pri prepričevanju predsednika vlade Janeza Janše, naj država ne proda Nove Ljubljanske banke (NLB). 

Tudi v javnih nastopih je deloval suvereno in precej bolj prepričljivo kot Kranjec, ki vsaj javno nikoli ni želel slišati, da je v centralni banki karkoli narobe. Celo v obdobju, ko je bila Slovenija ob menjavi vlade v politično razklana, v ekonomsko pa na tleh, je Jazbecu uspelo dobiti podporo 77 poslancev. Dajal je vtis strokovnjaka, nepovezanega z "levimi" ali "desnimi" bančniki. 

Kot tak se je zdel več kot primeren za vodenje sanacije bank – najdražjega projekta države v tem stoletju. Izkazalo se je drugače.

Kaj razkrivajo dopisi, ki jih je pošiljal Jazbec ...

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Pet, 17. nov.. 2017

Objavljamo drugi del dopisov, ki razgaljajo delovanje guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in Evropske centralne banke (ECB) ter njuno simbiozo pri izvajanju pritiska na Slovenijo.

Je Evropska centralna banka (ECB) res neodvisen organ? Ali res neodvisno sprejema ukrepe in odloča o sistemskih bankah v Sloveniji (NLB, NKBM, Abanka), primernosti vodstev bank in njihovih nadzornikov, dovoljenjih za pridobitev kvalificiranih deležev v bankah in drugih regulatornih ukrepih, ki vplivajo na slovenski bančni sistem?

In kakšna je bila pravzaprav njena dejanska vloga v enem najdražjih projektov v Sloveniji – sanaciji bank?

V sredo smo razkrili prvi del korespondence med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in guvernerjem Evropske centralne banke (ECB) Mariom Draghijem o dveh pomembnih zakonih, ki niso bili po volji domače centralne banke: 

• spremembo zakona o Banki Slovenije, ki od letošnje jeseni omogoča revizijo njenega poslovanja pred letom 2014, torej tudi v času sanacije bank, in
• zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki obveznost plačila morebitne odškodnine za imetnike izbrisanih obveznic prenaša na Banko Slovenije.

Kaj razkrivajo dopisi

Iz dopisov je razvidno, da je Jazbec:

• na vse načine poskušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
• guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o omenjenih dveh zakonih,
• v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
• tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji.

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek, Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Čet, 16. nov.. 2017

»Zakon o Banki Slovenije posega v neodvisnost evrosistema. Na to sem dolžan opozarjati,« pravi guverner BS.

V Banki Slovenije so prepričani, da zakon, ki daje računskemu sodišču pooblastilo za revizijo nadzorniških postopkov in praks, posega v njihovo ustavno zagotovljeno samostojnost in neodvisnost, posredno pa tudi v »neodvisnost evrosistema ter ECB« in krši evropsko zakonodajo. Na računskem sodišču pojasnjujejo, da bi jih lahko zanimala morebitna navodila tretjih oseb, dana centralni banki.

Računsko sodišče je s spremembo zakona o Banki Slovenije dobilo pristojnost revidiranja poslovanja Banke Slovenije na enak način, kot lahko revidira poslovanje drugih porabnikov javnih sredstev, poleg tega pa tudi tistih nadzorniških praks, ki so vodile v porabo proračunskega denarja, kar se seveda nanaša predvsem na ukrepe, izvedene decembra leta 2013. Banka Slovenije je zakon med nedavno minulimi prazniki že poslala v presojo ustavnemu sodišču, kot smo poročali včeraj, a se je guverner Boštjan Jazbec zaradi navedenega v minulih tednih obrnil tudi na Evropsko centralno banko (ECB) in njenega guvernerja Maria Draghija. Iz dokumentacije, s katero razpolagamo, je razvidno, da je Jazbec guvernerja Draghija opozoril, da je glede na »vključenost ECB v leta 2013 opravljene preglede kakovosti sredstev bank (AQR) in stresne teste zelo verjetno, da bo revizija sodišča vključevala tudi vlogo ECB in njenih predstavnikov, vključno z njihovo vlogo in prispevkom v razpravah s svetovalci pri AQR in stresnih testih«.

Računsko sodišče bi zanimala navodila ECB

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Kako naše včerajšnje razkritje dopisov, iz katerih izhaja, da je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec prek Evropske centralne banke (ECB) želel preprečiti sprejetje zakona, ki bi omogočil revidiranje Banke Slovenije, komentirajo predsednik računskega sodišča in nekateri poslanci, ki jim mora guverner letno poročati o svojem delu?

Razkritje dopisov, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju poslal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec, danes zelo odmeva. 

V vrstah poslancev in tudi na računskem sodišču je povzročilo presenečenje in ogorčenje. Nekateri zato že napovedujejo, da bo treba o ravnanju guvernerja slovenske centralne banke sprožiti parlamentarno razpravo. 

Vsebina dopisov namreč razkriva, da je Jazbec v resnici ECB na vsak način želel dobiti na svojo stran zato, da bi ta s položaja moči in vpliva preprečila brskanje po drobovju Banke Slovenije in dogajanju v letu 2013, ko smo v Sloveniji sanirali banke.

Kaj je Jazbec zapisal o Veselu … 

V korespondenci se je močno obregnil ob računsko sodišče in njegovega predsednika Tomaža Vesela, ki je z oktobrsko spremembo zakona o Banki Slovenije dobil zakonsko pooblastilo in možnost za revidiranje ne le poslovanja centralne banke, ampak tudi ukrepov iz leta 2013. 

To bi lahko dalo odgovor tudi na vprašanje, ali je Slovenija za sanacijo bank morda porabila preveč denarja, ker je bila njena izguba izračunana (ne)namerno previsoko. 

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet, 16. nov.. 2017

Razkrivamo vsebino pisem, ki jih je v Frankfurt guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju pošiljal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Njihova vsebina kaže, kako je Jazbec prek ECB želel vplivati na sprejemanje predpisov, ki bi omogočali brskanje po drobovju centralne banke in projekta, ki je zaznamoval njegov mandat - sanacije slovenskih bank.

Vse od sanacije bank v letu 2013 je mogoče slišati kritike, da je bilo zanjo porabljenega preveč davkoplačevalskega denarja. 

Po mnenju številnih, tudi v ekonomski stroki, je bila velikost bančne luknje precenjena. Izračuni vrednosti slabih terjatev bank, na katerih je temeljila njihova sanacija, so bili zgrešeni ali celo napačni. To ves čas ponavljajo tudi nekdanji lastniki delnic in obveznic bank, ki so bile med sanacijo izbrisane. 

Na te očitke je morala Banka Slovenije, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, že večkrat odgovarjati vladi in državnemu zboru. 

Ko ECB pošlje mnenje ...

Po lanski kriminalistični preiskavi je med Banko Slovenije in državo izbruhnila vojna. V tej pa guverner Jazbec, ki ga je leta 2013 s prepričljivo večino izvolil državni zbor, očitno računa, da je njegovo najmočnejše orožje Evropska centralna banka (ECB).

Že lani je državni zbor od vlade zahteval, da mora na seznam institucij, ki jih lahko revidira računsko sodišče, uvrstiti tudi Banko Slovenije. Temu se je Banka Slovenije upirala na vse načine, saj nikakor ni želela, da bi državni revizorji, ki jih vodi Tomaž Vesel, brskali po dokumentih iz obdobja sanacije bank. Pri tem pa ji je pomagala tudi ECB. 

Iz Frankfurta so samo lani na ministrstvo za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, na to temo poslali dve mnenji. V obeh so poudarili, da morajo za računsko sodišče "veljati številna varovala, zasnovana za zagotovitev skladnosti z načelom neodvisnosti centralnih bank".

... koalicija spremeni zakon

Ko je vlada Mira Cerarja aprila letos sprejela predlog zakona, s katerim je računskemu sodišču omogočala revidiranje nalog Banke Slovenije, ki bi vodile v porabo javnih sredstev, je ECB v Slovenijo spet poslala mnenje. Prav zato je koalicija v državnem zboru pozneje spremenila besedilo predloga zakona. 

Ta je po novem določal, da lahko računsko sodišče revidira le tiste odločitve Banke Slovenije, ki so vodile do porabe sredstev iz državnega proračuna, sprejete pa so bile do 4. novembra 2014. Takrat je namreč v območju evra začel delovati enotni mehanizem nadzora pod okriljem Evropske centralne banke (ECB). 

Tudi to Jazbecu ni bilo pogodu. Razlog: računsko sodišče je s tem dobilo dovoljenje tudi za pregled sanacije bank. Pomoč se je zato odločil poiskati v Frankfurtu.

Kaj je Jazbec pisal Draghiju

Iz virov blizu ECB smo pridobili več dopisov, ki dokazujejo, da je Jazbec v Frankfurtu intenzivno lobiral proti nedavnemu sprejetju zakonodaje, ki bi računskemu sodišču dovoljevala revidiranje Banke Slovenije. Dokumenti razkrivajo, da je Jazbec:

• na vse načine poizkušal sam usmerjati in stopnjevati pritisk ECB na Slovenijo,
• guvernerja ECB Maria Draghija osebno prepričeval, naj v imenu sveta ECB pripravi negativno mnenje o dveh zakonih, ki ju je oziroma ju še bo sprejel državni zbor - ob že omenjenem zakonu o Banki Slovenije tudi za zakon o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank; ta določa, kako lahko nekdanji imetniki obveznic uveljavljajo svojo pravico do odškodnine v primeru ugotovljene nezakonite razlastitve, 
• v to vpletel guvernerje najmanj treh drugih centralnih bank: Belgije, Cipra in Portugalske,
• tudi na seji sveta ECB v začetku oktobra opozarjal na nujnost ukrepanja proti Sloveniji. 

Ko v Frankfurt roma pismo

Jazbec je šel v akcijo že dan po tem, ko je državni zbor 26. septembra letos s 56 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona. V nadaljevanju objavljamo podrobnosti iz prvega dopisa, ki ga je poslal Jazbec. Preostale dokumente, označene s stopnjo zaupno, bomo objavili v naslednjih dneh. 

27. septembra je Jazbec Draghija zaprosil, naj na prihajajočo sejo sveta guvernerjev ECB uvrsti tudi točko, povezano z dogajanjem v Sloveniji. 

"Pomisleki, ki jih je izražal ECB (glede neodvisnosti bank in enotnega mehanizma nadzora) v postopku sprejemanja zakona, niso bili v celoti upoštevani," je poudaril Jazbec.

ECB, boj se Tomaža Vesela! 

Pri tem je Draghija posebej posvaril pred Tomažem Veselom. "Predsednik računskega sodišča je ob več priložnostih potrdil namero sodišča, da pregleda postopke, ki jih je Banka Slovenije vodila ob stresnih testih leta 2013 in zunanjih pregledih kakovosti sredstev bank (AQR), po katerih je sledila odločba v petih kreditnih institucijah (vključno z izbrisom podrejenega dolga)," je zapisal Jazbec.

V pismu je izrazil prepričanje, da bo Vesel revizijo Banke Slovenije uvedel takoj po začetku veljavnosti zakona. 

Vesel v državnem zboru: Stališča ECB presenečajo

Spomnimo, Vesel je že ob razpravi ob sprejemanju zakona v državnem zboru poudarjal, da "ga stališča ECB presenečajo". Vprašal se je, kako lahko revizije, izvedene v skladu z mednarodnimi standardi, vplivajo na (ne)odvisnost nekega organa.

Opozoril je, da je računsko sodišče revidiralo vrsto neodvisnih organov. Čudil se je, zakaj se v ECB niso odzvali, ko so državni revizorji pregledovali Novo Ljubljansko banko (NLB), ki deluje po pravilih ECB in celo na trgu.

Po njegovem je naloga računskega sodišča preprečiti, da "se odkloni ne bi pojavljali tudi v prihodnje", torej da se ne bo Slovenija spet znašla v položaju, ko bo morala sanirati banke. 

Tomaž Vesel danes ni bil dosegljiv za komentar.

Jazbec svari ECB: Če padem jaz, padete tudi vi

A stališča ECB, ki so Vesela presenečala, so bila očitno spodbujena iz Slovenije. V dopisu tako Jazbec odkrito nagovarja Draghija, naj ECB reagira, ker naj bi to bilo bolje tudi za to institucijo. 

Zakaj? "V luči vpletenosti ECB v stresne teste in zunanje preglede kakovosti sredstev bank leta 2013 je zelo verjetno, da bo revizija zajela tudi vlogo ECB in njihovih predstavnikov (vključno z vlogo in sodelovanjem v razpravah o stresnih testih leta 2013 in s svetovalci pri pregledih)," je Draghiju razložil Jazbec. 

Kaj natančno je imel pri tem v mislih, ni jasno. Vse ukrepe, ki so bili temelj za sanacijo bank, je namreč izrekla Banka Slovenije. 

Predstavniki ECB so bili skupaj s predstavniki drugih slovenskih in evropskih institucij uradno vključeni le v delo usmerjevalnega odbora, ki je nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank, in pripravo metodologije stresnih testov. 

Jazbec sicer v istem pismu Draghija pozneje še enkrat spomni na "EU-razsežnost stresnih testov in pregledov bank" oziroma "vpletenost institucij EU v te procese".

Banka Slovenije ne želi plačati morebitne odškodnine

Jazbec je v pismu odkrito nasprotoval tudi predlogu, da bi morala morebitno odškodnino razlaščenim imetnikom obveznic, ki bi jo prisodilo sodišče, poravnati Banka Slovenije. 

"Predlog zakona vzbuja resne pomisleke v finančnem in monetarnem smislu, če bi morala Banka Slovenija (…) poravnati škodo," je poudaril slovenski guverner, ki v tem vidi tudi "prepovedano monetarno financiranje". V pismu je razkril, da "ECB že pripravlja mnenje o tem zakonu". 

Odziv ECB še čakamo. Objavili ga bomo takoj, ko ga bomo pridobili. Odgovor Banke Slovenije objavljamo v celoti.

1.  Ali ste konec septembra 2017 pisali predsedniku ECB g. Mariu Draghiju, guvernerju ECB, naj na dnevni red seje sveta ECB uvrsti kritiko Zakona o banki Slovenije (ki je bila sprejeta oktobra v državnem zboru)? Kako ste v tem dopisu ocenili takrat še predlog zakona in kaj ste ob tem posvarili?

2.  Ali ste v začetku oktobra 2017 spet pisali g. Dragiju in izrekali svoje kritike do osnutka menja ECB o predlogu zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank?

3.  Ali ste znotraj postopka oblikovanja stališča ECB kakorkoli vplivali na mnenja guvernerke ciprske centralne banke in guvernerja portugalske centralne banke in če da, zakaj?

Skladno z načelom sodelovanja in uveljavljeno prakso interinstitucionalnega sodelovanja v okviru Evrosistema, je guverner Banke Slovenije dolžan obveščati člane Sveta ECB o vseh zadevah, ki so relevantne z vidika pristojnosti Sveta ECB, po potrebi tudi o nacionalni zakonodaji , ki ureja delovanje  Banke Slovenije. 

Razprave organov odločanja ECB so zaupne, razen če Svet ECB pooblasti predsednika, da objavi rezultate njihovih posvetovanj. Posledično Banka Slovenije ne more in ne sme pojasnjevati morebitnega dnevnega reda sej Sveta ECB in prav tako ne stališč ali mnenj članov Sveta ECB. Ob tem velja opozoriti, da sta mnenji Banke Slovenije, z dne 21. junija in 31. avgusta 2017, glede predloga novele zakona o Banki Slovenije in predloga amandmajev poslancev koalicije na isti predlog, javno in transparentno objavljeni na strani Državnega Zbora Republike Slovenije (goo.gl/dRkV7x, goo.gl/z7UR58). Banka Slovenije nima zadržkov, da o predlogih zakonov, o katerih je povprašana v postopkih priprave predstavi svoje mnenje tudi javno. Ne vidimo ovir, da predstavniki Banke Slovenije ne predstavijo tega stališča pred drugimi institucijami in organi.      

4.  Ali ste vsebino in aktivnosti v ECB pred tem usklajevali s člani sveta Banke Slovenije in če ne, zakaj ne?

Član Sveta ECB je vsakokratni guverner Banke Slovenije osebno, njegovo ravnanje, na podlagi članstva Sveta ECB, pa je neodvisno in ni vezano na kakršnokoli potrditev ali stališče ostalih članov Sveta Banke Slovenije. Sicer pa so člani Sveta BS o vseh postopkih bili obveščeni in  doslej niso nasprotovali stališčem, ki jih je guverner predstavljal na ECB.

Vse se je začelo z obiskom kriminalistov

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Guverner Banke Slovenije pod oznako zaupno pri ECB ostro nad slovensko zakonodajo.

Ljubljana – Štiri leta po sanaciji bančnega sistema se v Sloveniji pripravlja zakonodaja, ki bi lahko pripomogla k razkritju ozadja dogajanja decembra 2013. Možnost vpogleda dobiva računsko sodišče, razlaščeni obvezničarji pa podlago za sodno varstvo.

Zaradi tega je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pisal guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju in ga posvaril pred računskim sodiščem. Glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, guvernerja Jazbeca najbolj skrbi prav morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanje decembra 2013.

Že dan po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o BS, ki računskemu sodišču omogoča tudi presojo ukrepov centralne banke v letu 2013, je Jazbec sporočil Draghiju, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«. V pismu čez nekaj dni pa je Draghiju poročal o predlogu zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki plačilo morebitno dosojene odškodnine nalaga BS.

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Prekipelo ji je zaradi novega poslovnika, ki ga je sprejel svet centralne banke.

Ljubljana – Romana Logar ni več članica revizijskega odbora Banke Slovenije. Konec septembra je namreč s te funkcije protestno odstopila, saj meni, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in svet banke ne želita učinkovitega revizijskega obora, ampak ga ohranjata le zaradi boljšega videza.

Logarjeva, ki je bila članica revizijskega odbora centralne banke že v mandatu med letoma 2013 in 2016, izjav ne daje. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa izhaja, da se je Logarjeva za odstop odločila potem, ko je svet Banke Slovenije (BS) na predlog guvernerja sprejel nov poslovnik revizijskega odbora, ne da bi se o tem prej posvetoval s tem odborom.

Logarjeva je v odstopni izjavi zapisala, da je guverner brez pojasnila zavrgel predlog poslovnika, ki ga je sestavil revizijski odbor, in namesto njega pripravil svoj predlog, ki da je zgolj prepis splošnega akta Evropske centralne banke, ki ne vsebuje mednarodnih določb, potrebnih za pregledno in uspešno delo tega organa.

Izpostavila je še, da revizijski odbor ne bo imel možnosti spremljanja zunanjega revidiranja, čeprav so ugotovitve ene od notranjih revizij vzbudile dvom o neodvisnem in kakovostnem revidiranju izkazov BS. Nalogo zunanjega revizorja tam opravlja družba Ernst & Young. Logarjeva je pri tem opozorila, da ta družba revidira tudi našo največjo banko, pri tem pa ima BS po zakonu možnost zavrniti revizijsko poročilo bank, zato se postavlja vprašanje neodvisnosti takšnega revizorja.

Več notranjih članov

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

Ljubljana, 09. november 2017

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.