Gorenjska banka

V dezinvestiranje delniških družb zaradi brezglavega zadolževanja vstopajo tuji vlagatelji

Tuji kapital z velikimi koraki že vstopa v Slovenijo. A gre za prevzeme že obstoječih in dobro stoječih družb, novih podjetij pa so tujci v zadnjih letih pri nas ustanovili le za peščico.
 
Ljubljana, 03.11.2012
 
Za ogled video prispevka novinarja Boruta Janca, objavljenega  na Dnevniku TV SLO1, z dne 03. 11. 2012  ob 19.00 uri  pritisnite TUKAJ ali pa  na  sliko.
 
Srbski nakup Fructala za 48 milijonov evrov, prodaja celjskega Etola Izraelcem za 35 milijonov, pa ruskih 30 milijonov za mariborske terme - najbolj odmevni prevzemi zadnjega leta.
 
Pred dnevi je češka družba ČGS za 85 milijonov od kranjske Save kupila njeno najuspešnejšo družbo - gumarski Savatech. Sava, ki jo sanira Matej Narat, nekdanji član uprave NLB-ja, ima za 380 milijonov dolgov. Strokovnjaki pravijo: bridka ura prodaje in razdolževanja je tu.
 
"Dejstvo je, da je v Sloveniji velika potreba po vrnitvi nekaterih kreditov s strani nekaterih finančnih institucij," meni Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladov.
 
Tuji lastniki obljubljajo razvoj

Ne le to - Sava namerava v kratkem odprodati tudi energetski družbi Energetiko Črnomelj in bosansko Enso, lastništvu v hotelih in Gorenjski banki ter Abanki pa se za zdaj ne namerava odpovedati.
 
Kaj torej to pomeni za male delničarje?
 
"Mali delničarji so lahko s tem zadovoljni, saj je s tem preprečen bridki konec Save in če bi bil stečaj, bi skoraj 14.000 malih delničarjev ostalo brez premoženja," pravi Rajko Stanković, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije.
 

Gorenjska banka ima nove nadzornike, dobička ne bo delila - Društvo MDS napovedalo izpodbojne tožbe

Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković in Grega Tekavec sta na današnji skupščini zastopala 10.939 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo 4,34 % prisotnega kapitala na skupščini. V imenu pooblastiteljev je Društvo MDS vložilo nasprotni predlog glede delitve dobička in sicer da se za dividendo nameni tretjina bilančnega dobička, kar bi znašalo 1,60 EUR na posamezno delnico (kar je še vedno manj kot 4 % osnovnega kapitala družbe – ki ga predvideva določilo 399. člena ZGD-1). Ker skupščina ni sprejela predlaganega nasprotnega predloga, sta pooblaščenca Društva MDS, v imenu pooblastiteljev, najavila izpodbijanje sklepa skladno z določbo 399. člena ZGD-1.
 
Brdo pri Kranju, 12. junij 2012
 
Delničarji banke, kljub dobičku brez dividend, Društvo MDS v imenu pooblastiteljev napovedalo izpodbijanje sklepa
 
Skupščina se je seznanila tudi z letnim poročilom, banka je minulo leto zaključila z 1,7 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo in se tako uvrstila med osem slovenskih bank s pozitivnim poslovnim izidom. Njena bilančna vsota je znašala 1,9 milijarde evrov, količnik kapitalske ustreznosti pa se je gibal med 13 in 15 odstotki.. Knjigovodska cena 1 delnice na dan 31.12.2011 znaša 1.021 EUR.
 
Bilančni dobiček banke, ki vključuje preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let in čisti dobiček lanskega leta po uporabi zakonske rezerve, je znašal 1,46 milijona evrov. . V imenu pooblastiteljev je Društvo MDS vložilo nasprotni predlog glede delitve dobička in sicer da se za dividendo nameni tretjina bilančnega dobička, kar bi znašalo 1,60 EUR na posamezno delnico (kar je še vedno manj kot 4 % osnovnega kapitala družbe – ki ga predvideva določilo 399. člena ZGD-1). Ker skupščina ni sprejela predlaganega nasprotnega predloga, sta pooblaščenca Društva MDS, v imenu pooblastiteljev, najavila izpodbijanje sklepa skladno z določbo 399. člena ZGD-1.
 
Uprava in Nadzorni svet pa sta dobila razrešnico za preteklo delo v letu 2011.
 
Mali delničarji brez predstavnika v nadzornem svetu Gorenjske banke, MDS izpodbija sklep
 

Adria Airways DRUGIČ – nov predlog dokapitalizacije in hkrati še izredna revizija

Danes je na Brniku potekala 30. skupščina družbe Adria Airways, d.d., katere namen je bil že napovedana modifikacija predloga dokapitalizacije in pa tudi sprejem predloga o izredni reviziji. Delničarji namreč na prejšnji, 29. skupščini, vodstvu in nadzornemu svetu, niso podelili razrešnice, večinski lastnik (državna PDP) pa je že takrat napovedal, da bo zahteval izredno revizijo, ki jo podpiramo tudi v Društvu MDS.

 

Brnik, 21. september 2011


 

Sprememba predloga dokapitalizacije v korist bank upnic – Banke uspešno izsilile 25 % vplačilo terjatev

Tudi tokratne skupščine so se udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so enako kot na prejšnji skupščini, podprli predlagano dokapitalizacijo, saj je le ta tako rekoč edina možnost za obstoj družbe, vendar pa pri tem ne gre izpustiti nerazumnega obnašanja bank upnic, ki za konverzijo terjatev podajajo ultimate in pogoje, pri tem pa bodo te iste banke iskale državno pomoč, zaradi svojega nevestnega ravnanja.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO1 ob 19 uri, z dne 21.09.2011, pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Skupščina je tako danes sprejela modifikacijo predloga dokapitalizacije, po katerem bodo banke upnice vplačale svoje terjatve v sledečih zneskih:

  • Nova Ljubljanska Banka d.d.. 13.836.035 EUR oziroma 25 % terjatev,
  • UniCredit Banka Slovenija d.d., 1.248.948 EUR oziroma 25 % terjatev,
  • Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., 1.281.000 EUR oziroma 15,34 % terjatev,
  • Abanka Vipa d.d., 3.355.000 EUR oziroma 50 % terjatev in
  • Gorenjska banka d.d. pa 0 EUR.

 

Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50 milijonsko nakazilo s strani države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. V Društvu MDS se vnovič sprašujem, kako je mogoče da banke upnice kolektivno izsiljujejo državo, čeprav bo največja banka upnica, NLB od države in davkoplačevalcev zahtevala najmanj 400 milijonsko dokapitalizacijo.

 

Opozorilo upravnemu odboru in poziv sindikatom Adrie Airways

Društvo MDS je tudi opozorilo člane upravnega odbora in oba izvršna direktorja, da morajo naslednjih 9 let "zvoziti sami" in naj ne pričakujejo novih kreditov in dokapitalizacije s strani države in delničarjev. Hkrati je Društvo MDS pozvalo vse 4 sindikate Adrie Airways, da sklenejo nove kolektivne pogodbe in prispevajo tudi oni del prepotrebnih sredstev za uspešno sanacijo, saj bremena ne moremo nositi samo delničarji in država oz. davkoplačevalci. 

 

Izredna revizija za zadnjih 5 let

Ni bilo obvodno financiranje

Medij: Gorenjski glas (Kronika) Avtorji: Simon Šubic Teme: Sklici skupščin delniških družb Datum: Tor, 26. sep.. 2017 Stran: 14

Nekdanji predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, obtožen zlorabe položaja, trdi, da namen posojil H&R in GBD Skupini v skupnem znesku .6 milijonov evrov ni bil obvodno financiranje Merfina. 

Ljubljana - Na ljubljanskem okrožnem sodišču so v petek začeli soditi nekdanjemu predsedniku uprave Gorenjske banke (GB) Gorazdu Trčku, nekdanjemu članu uprave GB Tilnu Zugwitzu, predsedniku uprave idrijske družbe H&R (lastnice Hidrie) Edvardu Svetliku in Anici Klemenčič iz GBD Skupine. Ker je bila slednja odsotna, so kazenski postopek zoper njo začasno izločili, medtem ko so prvi trije podali svoje zagovore. Specializirano državno tožilstvo sicer četverici očita zlorabo položaja oziroma pomoč pri kaznivem dejanju pri domnevnem obvodnem financiranju družbe Merfin, družbe prevzemnice nakelskega Merkurja. Gre za posojili, ki ju je GBvletih 2008 in 2009 odobrila H&R (10 milijonov evrov) in GBD Skupini (6 milijonov evrov), prejemnici pa sta nato ta denar posodili Merfinu. S tem naj bi banka po prepričanju tožilstva zaobšla zakonske omejitve izpostavljenosti do Merkurja in z njim povezanih družb. Trčku se v tej zadevi očita tudi kaznivo dejanje krive ovadbe, ker naj bi kot predsednik uprave GB podpisal lažno kazensko ovadbo zoper več fizičnih in pravih oseb, družbenikov GBD oz. G Skupine, ki jim je očital oškodovanje upnikov, poslovno goljufijo in zlorabo položaja zaradi izplačila 7,3 milijona evrov dividend v letu 2011, s čimer naj bi preprečili vračilo 6-milijonskega posojila. 

Med nadzorniki Triglava tudi šef Gorenjske banke

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Rajko Stanković Datum: Sre, 31. maj. 2017 Stran: 5

Delničarji Zavarovalnice Triglav bodo po včerajšnji skupščini prejeli dividende v višini 2,50 evra bruto na delnico. Med novoimenovanimi nadzorniki naše največje zavarovalnice sta tudi Andrej Andoljšek, prvi mož Gorenjske banke, in nekdanji šef Zavarovalnice Triglav Milan Tomaževič.


Ker se sedanjim petim članom nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav čez približno dva tedna izteče mandat, so delničarji na včerajšnji skupščini imenovali nove nadzornike. To so: Nataša Damjanovič, izvršna direktorica Abanke za poslovanje s prebivalstvom, mednarodni svetovalec Mario Gobba, Žiga Škerjanec, pravnik v SDH, sicer pa nadzornik v Luki Koper in nekdanji član nadzornega sveta Heliosa, ter Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, in Milan Tomaževič, nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, štiriletno mandatno obdobje novi člani nadzornega sveta nastopijo 12. junija. Takrat se namreč izteče mandat dosedanjim članom nadzornega sveta, predstavnikom delničarjev, in sicer Dubravku Štimcu, Mariu Gobbu, Gregorju Roku Kastelicu, Rajku Stankoviču in Matiji Blažiču. Igorju Stebernaku, prvemu nadzorniku zavarovalnice, se mandat izteče šele junija 2020, med nadzorniki pa so še trije zaposleni. 

Bančna luknja: Izračun, ki ga marsikdo ne bo vesel

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

Bančna luknja: napačna ocena, težka več milijard evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.


Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

 

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Nova zaušnica sanatorjem bančnega sistema

Medij: Poslovni Dnevnik Avtor: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: 06. 04. 2016 Ura: 00:02

Vrhovni sodniki so ustavnemu sodišču predlagali, da razveljavi člen zakona o bančništvu, ki lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic onemogoča tožbo proti odločbi Banke Slovenije o izrednih ukrepih v bankah.

Zakon o bančništvu, na katerem je temeljila milijardna sanacija bančnega sistema in na katerega se je Banka Slovenije sklicevala pri izbrisu lastnikov podrejenih obveznic, je po mnenju vrhovnega sodišča protiustaven. Vrhovni sodniki, ki so od kolegov na ustavnem sodišču že zahtevali oceno ustavnosti, hkrati ugotavljajo, da je zakon, ki ne zagotavlja ustavnih pravic, kot so enakost pred zakonom, učinkovito pravno sredstvo ter sodno varstvo, problem slovenskega in ne evropskega prava ter v pristojnosti slovenskih in ne evropskih sodišč.

 

Kršene pravice do enakosti pred zakonom, sodnega varstva ...

Na vrhovno sodišče se je obrnil lastnik obveznic NLB 26, ki jih je banka ob izdaji leta 2010 med nepoučenimi vlagatelji tržila celo na svojih bančnih okencih. Upravno sodišče je namreč zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Banke Slovenije, saj po zakonu o bančništvu do nje preprosto ni upravičen. Zaradi navedenega je vrhovno sodišče člen zakona, ki mu tožbo onemogoča, poslalo v presojo ustavnemu sodišču.

DUTB hoče več besede pri prodaji Gorenjske banke

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2016 Stran: 9

Razmerja moči Slaba banka hoče zaščititi svoj položaj lastnice obveznic Save, zato predlaga oblikovanje prodajnega konzorcija

Ljubljana - Vse kaže, da se bo merjenje moči za Savo preselilo tudi na Gorenjsko banko, saj DUTB odločitev glede prodaje enega najpomembnejših stebrov moči nekdanje gorenjske naveze očitno ne namerava prepustiti poslovni navezi okrog Save.


Ko je že kazalo, da se bodo strasti med DUTB in Savo s sestopom Mateja Narata z mesta njenega predsednika uprave pomirile, so vodilni na slabi banki upravi Save znova vrgli žogico glede prihodnosti finančnega holdinga in ureditve medsebojnih razmerij. Tokrat DUTB nastopa v vlogi največje posamične imetnice obveznic Save, ki so zavarovane z delnicami Gorenjske banke.

DUTB je namreč zahtevala sklic skupščine, na kateri naj se imetniki obveznic Save izrečejo o priključitvi konzorciju za prodajo delnic Gorenjske banke, v kateri je največja lastnica prav Sava. Njena uprava je zahtevi DUTB ugodila in sklicala skupščino za 18. februarja.

Veliko terjatev, veliko igralcev, veliko interesov

Srbi V Gorenjsko banko

Medij: Večer Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 01. 2016 Stran: 7

Gorenjska banka je v dokapitalizacijskem postopku zbrala načrtovanih 13 milijonov evrov. V obeh krogih je sodelovalo devet delničarjev, pet obstoječih in štirje novi. Med njimi je največ delnic v vrednosti 12,37 milijona evrov vplačala AIK banka iz Srbije in s 13,9-odstotnim deležem postala drugi največji lastnik banke. Kot so še sporočili iz Gorenjske banke, je banka odslej v lasti 485 lastnikov, med katerimi ima največji delež družba Sava (37,6 odstotka). S 13,9 odstotka delnic ji sledi AIK banka v lasti MK Group Miodraga Kostiča. Ponudba novih delnic družbe Gorenjska banka je bila tako uspešna. Vpisanih in vplačanih je bilo vseh 56.522 novih delnic izdajatelja po ceni 230 evrov. V prvem krogu so lahko sodelovali obstoječi delničarji, v drugem pa vsi zainteresirani vlagatelji. Mali vlagatelji so vplačali 85 novih delnic, kar predstavlja 0,2 odstotka novih delnic, ki niso bile dodeljene upravičenim vlagateljem prvega kroga. Veliki vlagatelj, AIK, pa je vpisal 53.768 novih delnic v skupni emisijski vrednosti 12,37 milijona evrov, kar predstavlja 99,8 odstotka vseh novih delnic.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.