Gorenjska banka

Razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: Gorjanc Robert Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 5

Na skupščini Gorenja potrdili več predstavnikov kapitala v NS

Na skupščini delničarjev Gorenja so potrdili povečanje števila predstavnikov kapitala v nadzornem svetu s šest na sedem, kar je posledica še bolj mednarodne usmeritve podjetja in povečanja osnovnega kapitala za več kot polovico. Ob predstavitvi rezultatov poslovanja je bilo mogoče izvedeti tudi, da nemirne razmere v Ukrajini vplivajo na poslovanje. Kot predstavniki kapitala so bili v nadzorni svet izvoljeni Corinna Claudia Graf, Toshibumi Tanimoto, Marko Voljč kot novi člani, medtem ko v njem ostajajo Bachtiar Djalil, Keith Charles Miles, Bernard Charles Pasquier in Uroš Slavinec.

Kot predstavniki zaposlenih bodo v nadzornem svetu Peter Kobal, Jurij Slemenik, Drago Krenker in Krešimir Martinjak, ki so to funkcijo opravljali že v prejšnjem mandatu. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je na skupščini delničarjem predstavil načrt poslovanja v letošnjem letu in poslovanje v prvem četrtletju.

Večja dobičkonosnost

Šimonka in revizorji še pred vrati Perutnine

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 06. 2014 Stran: 9

Medtem ko so banke upnice na številne hčerinske družbe Perutnine Ptuj že vpisale zastavne pravice, revizorji družbe Deloitte in bančni pooblaščenec še vedno čakajo, da jim predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser dovoli začeti delo.


Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je v zadnjih dneh za zavarovanje skoraj sto milijonov evrov bančnih posojil zastavila domala vse premoženje ptujske družbe, skupaj z vsemi ključnimi hčerinskimi podjetji.

Še vedno pa so banke praktično brez nadzora nad poslovanjem ptujske skupine, saj Glaser še vedno ni podpisal pogodbe s pooblaščencem bank Tiborjem Šimonko, ki naj bi bedel nad prestrukturiranjem ptujske skupine. Glaser bi mu moral po neuradnih informacijah omogočiti tudi popoln dostop do pogodb in podrobnejših podatkov o poslovanju. Glaser zatrjuje, da so mu banke osnutek pogodbe poslale šele minuli teden, in dodaja, da bo po njegovih pričakovanjih Šimonka delo začel opravljati prihodnji teden.

Menedžerji ne dajo svojih delnic

Petelinji ravs

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 19. 05. 2014 Stran: 7

Petkova izredna skupščina delničarjev Perutnine Ptuj bo odločala o razširitvi nadzornega sveta, s čimer bi se nadzorniška tehtnica prevesila na stran kapitala (trenutno trije nadzorniki predstavljajo kapital, trije zaposlene), hkrati pa naj bi se prevetrila sestava nadzornega sveta, s čimer je pričakovati manjši vpliv in moč dolgoletnega predsednika Perutninine uprave dr. Romana Glaserja. Ker bodo državni Kad, Merkur v ponovni prisilni poravnavi in Probanka v likvidaciji skoraj gotovo podprli spremembe, bo za potrebno tričetrtinsko večino odločilna volja predstavnikov Perutninarske zadruge Ptuj, ki obvladuje blizu četrtine lastništva Perutnine in katere predstavniki se bodo glede glasovanja dokončno odločili na jutrišnjem vnovičnem zboru članov zadruge. Člani perutninarske zadruge imajo imenitno priložnost, da si ob svojemu predsedniku Simonu Toplaku zagotovijo še vsaj en nadzorniški stolček, pa tudi boljše odkupne pogoje pri Perutnini, od česar je odvisnih blizu 500 delovnih mest na bližnjih (perutninarskih in vinogradniških) kmetijah. A ne pozabimo, da je Simon Toplak še junija lani imenovanje trenutnih nadzornikov podprl, četudi naj bi mu bili pred leti domnevno v krogih blizu vodstva Perutnine podtaknili afero domnevnega podkupovanja članov društva malih delničarjev MDS glede glasovanja na eni izmed preteklih skupščin Perutnine. Pričakovati je, da bodo zadružniki na jutrišnji seji Simonu Toplaku dali navodila, kako naj glasuje na pomembni petkovi skupščini, ter s tem sebi in aktualnemu vodstvu Perutnine določili nadaljnjo usodo.

Nadzorniški pretresi v Perutnini Ptuj?

Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 04. 2014 Stran: 7

Neuradno smo izvedeli, da v Perutnini Ptuj za 23. maj na zahtevo Kada, društva MDS - Mali delničarji Slovenije in Probanke sklicujejo izredno skupščino delničarjev. Na njej naj bi s spremembo statuta (potrebni glasovi treh četrtin na skupščini prisotnega kapitala) spremenili trenutno šestčlanski nadzorni svet v devetčlanski, pri čemer bi ostali trije predstavniki, ki zastopajo interese delavcev, po novem pa bi jih kar šest in ne več trije zastopali interese kapitala. Dr. Borut Bratina in Drago Sok naj bi bila odpoklicana, na novo pa predlagani Miha Butara (TSmedia), Miha Resman (Gorenjska banka), Rajko Stankovič, Goran Gojkovič in Grega Tekavec (vsi trije MDS). Na skupščini naj bi bila podana tudi informacija o dogovoru med Perutnino in bankami upnicami. V Perutnini Ptuj so nedavno sicer organizirali dražbo za 24,26 odstotka (lastnih) delnic, ki so uradno v lasti nakelskega Merkurja, kupec pa je bil skrivnostni Vektor iz avstrijskega Gradca. Nekateri sicer ugibajo, da lastniške povezave vodijo vse do sedanje uprave Perutnine Ptuj, ki jo dolga leta vodi 66-letni dr. Roman Glaser. Od razpleta in usode tega lastniškega deleža bo v največji meri odvisna tudi usoda majske Perutninine skupščine delničarjev.

Roman Glaser ključe do Perutnine Ptuj shranil v Avstriji

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 04. 2014 Stran: 8

Paket 24,2 odstotka delnic Perutnine Ptuj, ki je ključen za obvladovanje družbe, je Roman Glaser prodal avstrijskemu podjetju Vektor, ki ima 35.000 evrov kapitala. S tem je Glaser dodatno razburil banke in povzročil nove preglavice Merkurju, uradnemu lastniku tega deleža.


Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser se je očitno odločil, da se bo z vsemi sredstvi boril za ohranitev upravljavskega in lastniškega vpliva v skupini, ki jo obvladuje že več let.

Pred dnevi je namreč četrtinski delež Perutnine Ptuj kupilo neznano podjetje Vektor iz okolice Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki ima le 35.000 evrov ustanovitvenega kapitala, registrirano pa je za upravljanje nestanovanjskih objektov. Paket delnic Perutnine je kupilo na spornem razpisu, ki ga je marca objavil Glaser. Po neuradnih informacijah je avstrijsko podjetje, kije v lasti Aloisa Harmtodta, za delnico odštelo tri evre. Za 24,3-odstotni delež, kije ključen za obvladovanje Perutnine, je tako plačalo le 4,3 milijona evrov.

 

Gre sicer za delnice, ki so od leta 2008 uradno v lasti Merkurja. Takrat sta se Glaser in predsednik uprave Merkurja Bine Kordež odločila lastniško preplesti družbi. Z opcijskimi pogodbami sta se dogovorila za medsebojno hrambo deležev. Delni menedžerski prevzem Perutnine Ptuj je tako pomagal financirati Merkur, menedžerski prevzem Merkurja pa Perutnina Ptuj. Že sredi julija 2010, mesec dni po Kordeževi razrešitvi, je Glaser zahteval zamenjavo delnic Merkurja za delnice Perutnine. Toda nova uprava Merkurja opcijske pogodbe ne priznava, saj je bila za nakelsko družbo škodljiva, Kordež pa naj bi z njeno sklenitvijo prekoračil svoja pooblastila. Kljub temu je Perutnina v začetku marca na presenečenje vseh objavila razpis za prodajo teh delnic družbe. Šlo je za enostransko potezo s Ptuja, na katero v Naklem več kot očitno niso računali. Unovčenje opcijske pogodbe namreč ni del načrta finančnega prestrukturiranja Merkurja v prisilni poravnavi.

Kaj bodo storile banke upnice?

Obletnica brez alternative

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: Kocbek DarjaTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 03. 2014 Stran: 9

SLOVENIJA TA TEDEN

Banka Celje je šesta banka v Sloveniji, ki jo bodo reševali državljani, je na podlagi mnenja Banke Slovenije odločila levosredinska vlada Alenke Bratušek. Lanski stresni testi so pokazali, da Banki Celje manjka 388 milijonov evrov, iz celjske banke pa so pred kratkim sporočili, da potrebujejo svež kapital v višini 160 milijonov evrov. Vlada, ki je lani za dokapitalizacijo treh največjih bank, ki so Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, in Abanka Vipa, že namenila 3,3 milijarde evrov, davkoplačevalcem še ni sporočila, koliko sredstev bo potrebovala za dokapitalizacijo Banke Celje.

So pa davkoplačevalci posredno izvedeli, da jih do konca leta čaka dokapitalizacija še sedme banke, to je Gorenjska banka, ki ji je vlada rok, da poišče zasebni kapital, podaljšala do konca leta. Tudi zanjo tako rekoč ni možnosti, da bi ji ta kapital uspelo najti. Koliko svežega denarja potrebuje, iz te banke niso sporočili, lanski stresni testi pa so pokazali, da ji manjka 328 milijonov evrov.

SBI TOP med desetimi najuspešnejšimi

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Jazbec pošilja holding v stečaj

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 12. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Rdeča luč sanaciji NFD Holdinga je več kot zgovorna in jasno kaže, da Banka Slovenije pod nobenim pogojem ne bo dovolila reševanja holdingov, četudi bi bilo to v ekonomskem interesu bank in bi se delničarji prostovoljno odpovedali svojemu lastništvu v holdingu.


Čeprav je NFD Holding v letu in pol po zamenjavi uprave prodal za več kot 30 milijonov evrov finančnih naložb in odplačal dobršen del bančnih posojil, za centralne bankirje to ni dovolj. Svet banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca je namreč po naših informacijah sanaciji NFD Holdinga prižgal rdečo luč in njegovim bankam upnicam prepovedal vstop v lastništvo.

Dokapitalizacija s pretvorbo manjšega dela posojil v kapital NFD Holdinga je bila eden od ključnih pogojev sanacije, na dokapitalizacijo pa je bil vezan tudi že pred več kot pol leta sklenjeni dogovor z bankami. Uprava NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je že sredi letošnjega leta z bankami dogovorila o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil in načrtu finančnega prestrukturiranja, ki predvideva prodajo vseh finančnih naložb in nepremičnin v roku dveh oziroma treh let. Prav tako so dokapitalizacijo na skupščini že potrdili tudi delničarji NFD Holdinga, čeprav so s tem dejansko podprli razvodenitev svojega lastništva. Po dokapitalizaciji bi namreč sedanji lastniki obdržali le nekaj odstotkov delnic, upniki pa bi imeli v lasti več kot 90-odstotni lastniški delež. A dogovor so vseskozi blokirali centralni bankirji, ki Abanki, Banki Celje in Gorenjski banki niso dali dovoljenja pridobitev kvalificiranega deleža v NFD Holdingu.

NFD čaka soglasje Banke Slovenije

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 11. 2013 Stran: 10

Konverzija ali stečaj Bo bankam dovolila vstopiti v lastništvo holdinga?

Ljubljana - Ce se Banka Slovenije ne bo strinjala s pretvorbo terjatev Abanke, Gorenjske banke in Banke Celje v lastniški delež holdinga NFD, bo v stečaju končal še eden od domačih finančnih holdingov, je opozoril predsednik društva MDS Rajko Stankovič. 


Holding NFD velja za enega od finančnih holdingov, ki v zadnjem času pospešeno prodajajo svoje premoženje. Skupaj je v zadnjih dveh letih zmanjšal svojo izpostavljenost do bank za približno 32 milijonov evrov naložb, vendar to ni rešilo holdinga, ki je že nekaj mesecev kapitalsko neustrezen. Uprava holdinga je zato na junijski skupščini lastnikom in upnikom predlagala, naj kapitalsko ustreznost zagotovijo tudi s pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže; delničarji so predlog potrdili z večino glasov, a je za zdaj ostalo zgolj pri skupščinskem sklepu, saj mora zeleno luč načrtovani dokapitalizaciji po novem prižgati tudi Banka Slovenije.

»Po našem mnenju je vstop upnikov v lastniški kapital najboljša rešitev za delničarje in upnike holdinga. Kako bo odločila Banka Slovenije, ne bi hotel ugibati, bomo pa upoštevali voljo regulatorja, kakršna ta že bo,« je poudaril predsednik uprave holdinga NFD Miran Kraševec ki je razloge za reševanje holdinga že predstavila na Banki Slovenije. Pisni poziv, naj BS čim prej odloči o usodi holdinga NFD, je prejšnji teden na njenega guvernerja naslovilo tudi društvo Mali delničarji Slovenije.

Bo holding pokopal kar guverner Boštjan Jazbec?

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 11. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Usoda NFD Holdinga zaradi zavlačevanja Banke Slovenije že več mesecev visi v zraku. Vse več je znamenj, da nameravajo centralni bankirji holding spraviti v stečaj, čeprav se je ta z bankami že dogovoril o reprogramu posojil.

NFD Holding, ki ima še vedno več kot 71.500 malih delničarjev, očitno utegne spraviti v stečaj kar Banka Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca.

Čeprav je upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca v zadnjih dveh letih uspelo prodati že za več kot 30 milijonov evrov naložb, obenem pa je z bankami podpisala tudi dogovor o reprogramu okoli 50 milijonov evrov posojil, Abanka, Banka Celje in Gorenjska banka po več kot petih mesecih še kar čakajo na soglasje Banke Slovenije za vstop v lastništvo holdinga. Brez soglasja Banke Slovenije omenjene tri banke ne morejo dokapitalizirati NFD Holdinga, ki bo brez dodatnega kapitala končal v stečaju. Zakaj odlašajo z odločitvijo, v Banki Slovenije niso želeli pojasniti, po neuradnih informacijah pa naj bi se nagibali k temu, da bi NFD Holding končal v stečaju. Temu pritrjujejo tudi zadnje poteze Banke Slovenije, ki je od bank upnic pred dnevi ponovno zahtevala obrazložitev razlogov za dokapitalizacijo NFD Holdinga, čeprav so jim bankirji te podrobneje predstavili že pred več meseci.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.