Gorenjska banka

Delničarji podprli razvodenitev, Gorenjci bi prej raje združitev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2013 Stran: 9

Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj dobila zeleno luč delničarjev za izvedbo 90-milijonske dokapitalizacije, Sava in Gorenjska banka pa si prizadevata, da bi do dokapitalizacije prišlo šele po združitvi Abanke in Gorenjske banke.

Delničarji Abanke Vipe so včeraj podprli 90-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo mora uprava na zahtevo Banke Slovenije izpeljati najkasneje do konca julija. Pri tokratni dokapitalizaciji obstoječi delničarji ne bodo imeli prednostne pravice za vplačilo novih delnic, čeprav namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k sodelovanju kljub temu povabiti vse delničarje z več kot odstotkom lastništva.

Čeprav je predlog za dokapitalizacijo dobil kar 94-odstotno podporo, pa so bili nekateri mali delničarji kritični do nizke cene (en evro za delnico) in izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki bo privedla do zmanjšanja deleža obstoječih lastnikov na vsega dobrih sedem odstotkov. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič je včeraj predlagal celo prekinitev skupščine do konca aprila, vendar mu Stojan Zdolšek, kije vodil včerajšnjo skupščino, ni ustregel. Prav tako so bili mali delničarji neuspešni tudi s svojimi že pripravljenimi nasprotnimi predlogi. Ker je bila skupščina sklicana na zahtevo Banke Slovenije in na podlagi zakona o bančništvu, delničarji niso mogli vložiti niti nasprotnih predlogov, niti na sprejete sklepe zdaj ne morejo vložiti izpodbojnih tožb. Zaradi tega sta društvi malih delničarjev MDS in VZMD poleg ničnostnih tožb napovedali tudi ustavno presojo zakona o bančništvu.

Abanka: da dokapitalizaciji

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2013 Stran: 7

Mali delničarji bodo zaradi izključitve prednostne pravice in nezmožnosti vlaganja izpodbojnih tožb zoper sklepe o dokapitalizaciji iskali ustavno pravico

Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini potrdili vse predlagane sklepe, tistega o zmanjšanju kapitala zaradi lanske izgube (s 30 na nekaj več kot sedem milijonov evrov) in o dokapitalizaciji z 90 milijoni evrov. Abanka je imela lani 76 milijonov izgube, predsednik uprave Jože Lenič je povedal, da ima banka sicer visok operativni dobiček, a je izguba nastala zaradi naraščajočih slabitev in rezervacij, torej zaradi slabšanja portfelja in ekonomskih pogojev okolja.

Mali delničarji, ki jih predstavljata društvo Malih delničarjev Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev, so nasprotovali izključitvi prednostne pravice, a zaradi odločbe Banke Slovenije, ki od Abanke zahteva 90-milijonsko dokapitalizacijo, vlaganje izpodbojnih tožb ni mogoče. Po skupščini je Rajko Stankovič, predsednik društva MDS, povedal: "Napovedali smo ugotavljanje ničnosti in neustavnosti dokapitalizacijskih sklepov. Če so male delničarje k prejšnjim dokapitalizacijam Abanke vabili pri ceni delnice sedem in 4,2 evra, ne razumemo, zakaj pri ceni en evro ne bi mogli sodelovati. Sicer ne pričakujem navala vlagateljev pri tej dokapitalizaciji, morda pa bi se kdo od malih delničarjev vendarle odločil sodelovati. Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da ugotovimo, ali je Banka Slovenije s svojo odločbo nad zakoni in ustavo," je dejal Stankovič in dodal, da kaj lahko sedanji model iztisnitve malih delničarjev postane uporaben tudi pri NLB in NKBM. V Abanki sta namreč uprava in nadzorni svet predlagala, skupščina pa je to potrdila, da se k dokapitalizaciji povabi le tiste delničarje, ki imajo najmanj odstotek lastništva, takšnih lastnikov pa je med 1060 delničarji le enajst. "Tako se bo premoženje obstoječih delničarjev razvrednotilo za 93,4 odstotka in prešlo k drugim lastnikom," je dodal Stankovič. Kdo naj bi Abanko dokapitaliziral, ostaja nejasno, saj največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, ki denar ima, ne kaže več interesa ostati dolgoročna lastnica Abanke. Proces povezovanja Abanke z Gorenjsko banko se ob tem nadaljuje, a Stankovič ne verjame, da bi imela Gorenjska banka dovolj denarja za dokapitalizacijo Abanke, pa čeprav je eden od možnih scenarijev tudi ta. Sicer pa delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji, saj bi sicer morala Banka Slovenije uvesti izredno upravo ali druge izredne ukrepe. Abanka je s 7,8-odstotnim tržnim deležem in 3,6 milijarde evrov bilančne vsote tretja največja banka v Sloveniji. Delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji. (Marko Vanovšek)

Kjer se prepira država, ima dobiček Južna

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2013 Stran: 8

Petrol

V spor med Kadom in »Janševim« Sodom glede imenovanja novih članov nadzornega sveta Petrola je včeraj posegel kar minister za finance Uroš Čufer. Bodo v nadzornem svetu kar tri imena, ki so tako ali drugače povezana z Južno?

Na današnji skupščini Petrola, na kateri bodo delničarji odločali o novem nadzornem svetu, niso izključene (ne)načelne koalicije med največjimi delničarji, ki bodo svoje karte bržčas skrivali do samega začetka. V igri bo namreč vseh šest nadzorniških položajev v največji domači energetski skupini, ki je lani ob 3,75 milijarde prihodkov ustvarila 54 milijonov evrov čistega dobička, lastniško pa obvladuje tudi pomemben delež v Geoplinu.

Še včeraj opoldne je kazalo, da bi lahko na skupščini prišlo do obračuna med državnimi lastniki: Sodom, uradno največjim, 19,75- odstotnim lastnikom Petrola, ki ga še vedno vodi Peter Ješovnik (SDS), ter koalicijo drugih državnih delničarjev na čelu s Kadom, ki sprva ni želel podpreti morebitnega imenovanja kadrov iz kroga zdaj že nekdanje Janševe vlade. Po neuradnih informacijah naj bi v pogovore med Kadom in Sodom tako pozno popoldne posegel kar minister za finance Uroš Čufer in prižgal zeleno luč končnemu seznamu predlaganih nadzornikov. To naj bi razburilo kroge znotraj Pozitivne Slovenije, pri čemer naj bi Čuferju »pokrila« hrbet predsednica vlade Alenka Bratušek. Oba paradržavna sklada naj bi se tako pred zaključkom redakcije vsaj načelno dogovorila, da bosta danes glasovala enotno.

Spor zakuhala vlada, Gruden zaznal priložnost

Menjava na vrhu po Petrolovem nareku?

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 03. 2013 Stran: 4

Cveto Zalik razrešen, imenovan Dušan Stopar

Zalik naj bi oviral prodajo Nafte Geoterm in oporekal jamstvu, ki bi ga dala Nafta Lendava z naložbo v družbo Geoenergo

Nadzorni svet Nafte Lendava je v petek razrešil generalnega direktorja Cveta Žalika in na to mesto imenoval Dušana Stoparja. Žalika so razrešili iz krivdnih razlogov, vsaj tako so se opredelili trije nadzorniki, ki jih je 12. decembra lani imenovala vlada, poiskal pa prejšnji gospodarski minister Radovan Žerjav. Četrti sedež pripada predstavnici zaposlenih. Žalik naj bi kršil akte družbe in deloval v njeno škodo. V ponedeljek je med Žalikom in Stoparjem že tudi bila opravljena primopredaja poslov.

Žalik naj bi oviral prodajo Nafte Geoterm

Kaj konkretno naj bi nadzorniki očitali Žaliku? Po naših virih oviranje postopka prodaje družbe Nafta Geoterm, saj naj bi oporekal podpisu jamstva matične družbe Nafta Lendava za »čistost« poslov Nafte Geoterm. Nafta Lendava naj bi to jamčila s svojim poslovnim deležem v družbi Geoenergo, kjer sta Nafta Lendava in Petrol polovična družbenika, družba pa razpolaga s pomembno rudarsko pravico za raziskave oziroma pridobivanje mineralnih surovin.

Petrol naj bi torej zahteval nekaj, česar prodajalec ali matična firma ne more zagotoviti, ne da bi s tem ogrožala lastno naložbo v družbi Geoenergo.

Petrol bi izplačal 8,5 evra bruto dividende

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2013 Stran: 9

Pred skupščino Šest kandidatov za nadzornike - Najnovejši predlog pisan na kožo Dariju Južni

Ljubljana - Če do 4. aprila ne bo oblikovana nova vlada, se postavlja vprašanje, ali bo novomeškemu mogotcu Dariju južni uspelo podvojiti svoj vpliv v nadzornem svetu Petrola.


Petrol je včeraj objavil sklic skupščine, ki bo 4. aprila. Glavna točka je imenovanje novih nadzornikov, ki bodo prihodnja štiri leta bedeli nad upravo Tomaža Berločnika. Za ta, vroče želeni položaj, je menda kandidiralo kar 55 kandidatov, skozi kadrovsko sito jih je »padlo« šest; to so Jože Kaligaro, Irena Prijovič, Vinko Malavašič, Tomaž Kuntarič, Marko Simoneti in Mladen Kaliterna.

Iz predlagane sestave NS je mogoče razumeti, da karte v Petrolu še niso razdeljene in da bi se dokončno lahko premešale šele na sami skupščini; bolj kot državi, ki je prek Kada in Soda skoraj tretjinska lastnica Petrola, je najnovejši predlog namreč pisan na kožo Dariju Južni, ki prek svojih družb (Vizija) obvladuje približno desetino naftnega trgovca. Kar dva od predlaganih kandidatov sta povezana z družbami, ki jih obvladuje Južna; to sta član uprave Perspektive Mladen Kalitema in Vinko Malavašič iz Hidrotehnika. Od starih nadzornikov sta med predlaganimi kandidati Irena Prijovič (generalna sekretarka Združenja nadzornikov) in aktualni predsednik NS Petrola Tomaž Kuntarič (pred kratkim razrešen s funkcije direktorja Soda). Staro ime je tudi Jože Kaligaro, finančni strokovnjak, nesojeni nadzornik Zavarovalnice Triglav in že nekaj let zunanji član revizijske komisije Petrola. Kaligaro je bil do predlani svetovalec uprave Gorenja, tej je v preteklosti svetoval tudi Tomaž Kuntarič. Med predlaganimi je tudi nekdanji predsednik NS NLB in do julija aktualni nadzornik Luke Koper Marko Simoneti.

Bo Abanka zbrala sveži denar?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2013 Stran: 10

Bo Abanka zbrala sveži denar? Dokapitalizacija V ponedeljek se izteče tretji krog dokapitalizacije Abanke Ljubljana - Mali delničarji Abanke pričakujejo, da bo v reševanje tretje največje domače banke posegla tudi Banka Slovenije ter omilila svoja pričakovanja glede kapitalske ustreznosti banke, ki je zaradi slabitev slabih naložb leto 2012 končala z izgubo v višini 76 milijonov evrov.

Vanja Tekavec


V ponedeljek se izteče drugi poskus dokapitalizacije Abanke, ki za poslovanje potrebuje najmanj 50 milijonov evrov svežega kapitala. V prvih dveh krogih je zbrala 36,4 milijona evrov (delnice sta vplačali Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka), manjka pa še približno 14 milijonov evrov. Ker še ni znano, kdo od preostalih delničarjev ali zainteresiranih zunanjih vlagateljev bi lahko vplačal manjkajoča sredstva, se postavlja vprašanje, ali ima uprava Abanke v primeru morebitne neuspešne dokapitalizacije pripravljen rezervni scenarij za zadostitev zahtev Banke Slovenije (BS). Slovenski bančni regulator od Abanke zahteva precej višje količnike kapitalske ustreznosti, kot jih ta dosega zdaj, saj ocenjuje, da bo tretja največja domača banka leta 2013 še vedno izpostavljena določenim tveganjem (slabim naložbam in posledičnim odpisom) v svojem poslovanju.

Mali delničarji pa nasprotno menijo, da bi se v reševanje Abanke lahko vključila tudi BS ter omilila svoje zahteve o njeni kapitalski ustreznosti. »Ker so v Evropi prestavili uveljavitev določenih regulatornih okvirjev glede zahtevane višine kapitalske ustreznosti za sistemske banke, ni nobene potrebe, da BS vztraja pri visoki kapitalski ustreznosti Abanke. Ključno vprašanje je, ali BS obravnava Abanko kot sistemsko banko. Tudi morebitna do zdaj zbrana sredstva v dokapitalizaciji bi ob racionalizaciji poslovanja in odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja zadoščala, da bi Abanka lahko poslovala v normalnih okvirjih. Če bo dokapitalizacija pripadla, od guvernerja ne pričakujemo uporabe ukrepov, kot so imenovanje pooblaščenca ali prisilnega upravitelja v Abanki, saj za to ni nobene potrebe,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Dragonja prodaja delnice NLB in Gorenjske banke

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 29. 01. 2013 Stran: 8

Sava

Predsednik uprave Factor banke Ciril Dragonja očitno ne bo več čakal, kdaj bo Sava od njih za sedem milijonov evrov odkupila 26.700 delnic NLB. Za prihodnji teden je banka sklicala dražbo, na kateri bo skušala prodati delnice NLB, hkrati pa tudi dva odstotka delnic Gorenjske banke, ki jih je pri njej že pred leti zastavila Sava.

V Savi pod vodstvom Mateja Narata so pojasnili, da pri napovedani dražbi delnic NLB ne gre za njihove posojilne obveznosti do Factor banke, ampak za opcijsko pogodbo, ki jo je z banko sklenila že nekdanja uprava Save z Janezom Bohoričem na čelu. V Dnevniku smo razkrili, daje bil prvotni lastnik delnic Merkur, ki jih je nato po visoki ceni prodal gostinski družbi Vital in s tem prišel do sedmih milijonov evrov likvidnih sredstev. Posel je vzel pod drobnogled tudi ATVP, saj je obstajal sum, daje država z nakupom prekršila zakon o prevzemih (Vital je prek Taluma v večinski državni lasti). Že dan po našem razkritju je Vital delnice NLB prodal naprej Factor banki. Ta je imela s Savo sklenjeno opcijsko pogodbo, po kateri bi morala slednja konec leta 2012 odkupiti paket delnic.

Delnice Gorenjske banke in NLB gredo na dražbo

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 01. 2013 Stran: 9

Factor banka Izklicna cena za NLB bo 37,75 evra za delnico - Prodajala bo tudi propadla Poteza Naložbe - »Čas ni pravi«

Ljubljana - Factor banka bo na dražbi prodajala delnice Gorenjske banke in NLB. Zadnje bo poskusila prodati po izklicni ceni 37,75 evra. Za primerjavo: država je delnice NLB od KBC odkupila po en evro.

Odvetniška družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji je za 5. februar sklicala dražbo, na kateri bo Factor banka prodajala 6050 delnic oziroma 1,8-odstotni delež Gorenjske banke in 26.748 delnic oziroma okoli 0,2-odstotni delež NLB. Delnice posameznega izdajatelja se prodajajo zgolj v paketu. Izklicna cena za delnice Gorenjske banke je 4,719 milijona evrov oziroma 780 evrov na delnico, izklicna cena za paket delnic NLB pa je 1,009 milijona evrov oziroma 37,75 evra na delnico.

Spomnimo, država je od belgijske KBC konec lanskega leta odkupila 22-odstotni delež NLB za 2,76 milijona evrov, torej za en evro na delnico. Finančni minister Janez Šušteršič je takrat poudaril, da je tako nizka cena rezultat pogajanj in ne kaže realne vrednosti banke.

Banke dale družbi še nekaj upanja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2013 Stran: 7

NFD Holding

V NFD, ki so mu banke le za nekaj mesecev podaljšale posojila, se pripravljajo na prodajo družbe za upravljanje NFD DZU. Pripravljen je tudi teren za odpoklic prokurista družbe Stanislava Valanta.

Upravi NFD Holdinga pod vodstvom Mirana Kraševca se je z bankami upnicami v zadnjih dneh uspelo dogovoriti o podaljšanju okoli 65 milijonov evrov posojil, vendar le do maja oziroma junija.

S tem so banke holdingu, ki ima še vedno več kot 65.000 malih delničarjev, dale še nekaj mesecev upanja za preživetje. V naslednjih tednih bi morali bankirji predvidoma sprejeti tudi odločitev o dolgoročnem reprogramu posojil, rok za sklenitev dogovora pa se po neuradnih informacijah izteče v začetku aprila. Do tedaj bo morala uprava NFD Holdinga pripraviti tudi terminski načrt prodaje naložb ter poplačila dolgov. Edina večja naložba, ki bi jo NFD Holding po reorganizaciji obdržal, so Hoteli Bernardin, ki pa morajo v naslednjih letih prav tako znižati svojo zadolženost in izboljšati dobičkonosnost poslovanja.

Začel se je drugi krog dokapitalizacije Abanke

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 01. 2013 Stran: 9

Včeraj se je začel drugi krog dokapitalizacije Abanke Vipe, v katerem bodo nove delnice do konca meseca lahko vplačali le obstoječi delničarji. V prvem krogu dokapitalizacije so delničarji vplačali za 23,1 milijona evrov novih delnic, od česar pretežni del le Zavarovalnica Triglav. Gorenjska banka v prvem krogu dokapitalizacije ni sodelovala, mali delničarji pa so vplačali le za nekaj tisoč evrov novih delnic.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.