Gorenjska banka

Strategija: država naložbe raje pošilja v stečaj, kot da bi jih prodala

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel,Bertoncelj Matej Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 20. 03. 2015 Stran: 10

STRATEGIJA UPRAVLJANJA NALOŽB DRŽAVE

Koliko je za upravljavce državnega portfelja vredna družba, ki ni vredna nič?

Če ste bili v zadnjih dveh letih solastnik podjetja, ki se ga je država znebila iz svojega portfelja, obstaja več kot 50-odstotna verjetnost, da ste svoj delež izgubili zaradi izbrisa ali stečaja.

Bankirji na udaru

Medij: Večer Avtorji: M. S. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 21. 02. 2015 Stran: 3

Vse vec bankirjev in bank v (pred)kazenskih postopkih, na sodiščih ali pod težo odškodninskih tožb

Preiskovalci NPU že zbirajo obvestila, ali pri dokapitalizacijah bank in izbrisu podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bančnega sistema obstajajo sumi uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Policija nam je to potrdila, prvi pa je o tem poročal Pop TV. Kot je znano, so jo k preiskavi bančne sanacije, pri kateri je domnevno prihajalo do prirejanja ali celo ponarejanja bančnih dokumentov oziroma bilanc, pozvali mali delničarji NKBM in tudi izbrisani lastniki podrejenih obveznic NLB. Zbiranje obvestil tako gotovo zajema Banko Slovenije, NLB in Banko Celje. Banka Slovenije, ki se je v prejšnjih dneh znašla najbolj na udaru očitkov, vseskozi vztraja, da je bilo v njenih ravnanjih in odločitvah vse zakonito.

Kako je guverner Jazbec stiskal Banko Celje

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Modic Tomaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 02. 2015 Stran: 7

Banka Slovenije je v lanski odločbi o izrednih ukrepih ugotovila, da ima Banka Celje "le" okrog 50 milijonov evrov negativnega kapitala. Zakaj je torej ob 190-milijonski državni injekciji zahtevala še izbris za 92 milijonov evrov obveznic in podrejenih depozitov?


Skoraj leto in pol po začetku sanacije bančnega sistema na dan prihajajo nove informacije o domnevno spornem delovanju Banke Slovenije pod vodstvom guvernerja Boštjana Jazbeca pri projektu, ki je slovenske davkoplačevalce stal že več kot pet milijard evrov.

Duha je iz steklenice včeraj izpustil Tadej Kotnik, prvi borec proti razlastitvi imetnikov podrejenih obveznic slovenskih bank. V kolumni za časnik Finance je objavil prepis pogovora z neimenovanim visokim uslužbencem iz Banke Slovenije. Iz njega je razvidno, da so Jazbečevi Banko Celje konec leta 2013 na vsak način silili v podržavljenje. Prav ugotovitev velike kapitalske luknje je bila ključni razlog, zaradi katerega se je Banka Slovenije po vzoru NLB, NKBM in Abanke Vipe odločila razlastiti tudi lastnike podrejenih obveznic in depozitov Banke Celje, ki so tako skupaj izgubili za več kot 92 milijonov evrov premoženja. Enak načrt pa imajo v Banki Slovenije očitno tudi za Gorenjsko banko, četudi ima ta konec lanskega leta le še minimalni potencialni kapitalski primanjkljaj.

Vzpon in padec Valantovega NFD Holdinga

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 06. 01. 2015 Stran: 17

NFD Holding je pok borznega balona na Ljubljanski borzi pričakal praktično brez dolgov in na vrhuncu svoje moči. Dobrih sedem let kasneje je zaradi napačnih odločitev nekdanjega vodstva družba bankrotirala.

Okrožno sodišče v Ljubljani je včeraj zapečatilo usodo NFD Holdinga. Ker se temu z upniki ni uspelo pravočasno dogovoriti o pogojih finančnega prestrukturiranja, je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečaj. Po neuradnih informacijah se s sanacijo ni strinjala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je nasprotovala podaljšanju ročnosti posojil in pretvorbi dela terjatev v kapital.

NFD Holding je v stečaju za seboj pustil za okoli 65 milijonov evrov neporavnanih dolgov. Od tega nekaj več kot 30 milijonov evrov dolguje Savi in Gorenjski banki, s katerima je še pred nekaj leti sestavljal tako imenovano gorenjsko gospodarsko navezo. Z okoli 33 milijoni evrov terjatev je največja upnica bankrotiranega holdinga DUTB, na katero so posojila NFD Holdingu prenesle Nova KBM, Abanka Vipa in Probanka, v kratkem pa bo to storila tudi podržavljena Banka Celje.

Ostali so le hoteli

V stečajni masi je NFD Holdingu ostala le ena pomembnejša naložba, to je 66-odstotni delež Hotelov Bernardin. Ti so se že pred meseci z bankami dogovorili o podaljšanju ročnosti posojil do leta 2018, z nedavno prodajo hotelskega kompleksa Metropol pa se je neto finančni dolg portoroškega hotelirja zmanjšal za več kot polovico, na le še dobrih 20 milijonov evrov.

Gorenjska banka ne bo zmogla brez svežega kapitala

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 12. 2014 Stran: 9

Banke Gorenjski bankirji iščejo vlagatelja in krpajo luknjo - O višji dokapitalizaciji Banke Celje odločila presoja medresorske komisije

Ljubljana - Potem ko je država v četrtek potrdila dokapitalizacijo Banke Celje, se postavlja vprašanje o prihodnosti Gorenjske banke. Ta mora Banki Slovenije do konca leta poročati o ukrepih za krpanje kapitalske luknje. Banka je z nekaterimi ukrepi primanjkljaj že znižala, kot kaže, pa ga ne bo mogla pokriti sama.


Stresni testi so Gorenjski banki lani izračunali 328-milijonski potencialni kapitalski primanjkljaj, vendar ji Banka Slovenije ni izdala odločbe o dokapitalizaciji, temveč je upravi banke naložila, naj do konca leta izvede ukrepe za znižanje kapitalskega primanjkljaja. »Banka Slovenije je na podlagi obsežnega načrta dejavnosti za odpravo kapitalskega primanjkljaja ocenila, da bo banka z izvedbo načrtovanih internih ukrepov pomemben del kapitalskega primanjkljaja pokrila sama, ostalo pa naj bi bilo doseženo z njeno morebitno dokapitalizacijo. Banka je tudi zaradi strateških ciljev zelo aktivna pri pridobivanju novega investitorja, kjer teče komunikacija z nekaj potencialnimi vlagatelji, ki izražajo nedvoumen interes za vlaganje. Na tem področju konkretnejše informacije pričakujemo v prihodnjih mesecih,« pravijo v Gorenjski banki. A neuradno je mogoče izvedeti, da doslej menda bolj konkretnih dogovorov ni bilo.

Kapitalska vrzel ostaja

Izredne skupščine Perutnine ne bo

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 12. 2014 Stran: 6

Holding PMP, družba vodilnih v Perutnini Ptuj, je vložila izpodbojno tožbo na sprejete sklepe avgustovske skupščine Perutnine Ptuj o preverbi posebne revizije

"Posebna revizija preteklega poslovanja je bila opravljena dvakrat. Z njenimi izsledki se je seznanila skupščina delničarjev Perutnine Ptuj in takrat večjih pripomb delničarjev ni bilo. Po mojem vedenju sta družbi Holding PMP (ta je v lasti vodilnih Perutnine Ptuj, op. a.) in Derma kot delničarja Perutnine podali izpodbojno tožbo na avgustovski skupščini potrjen sklep, da se do konca novembra opravi preverba že sprejete, opravljene in potrjene posebne revizije preteklega poslovanja Perutnine. Po zakonu o gospodarskih družbah ni pravne podlage, da bi se opravila preverba izsledkov že opravljene posebne revizije, zato te ne bo, kakor ne morebitnih odškodninskih tožb," je včeraj na Ptuju pojasnil dr. Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj. Tako za letos napovedane izredne skupščine, ki bi preverila že opravljeno posebno revizijo družbe BDO Revizija, vendarle ne bo.

100 milijonov evrov posojil

Za oškodovanje gre

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2

Včerajšnja objava sklepa ustavnega sodišča, da do končne odločitve ne dovoli objave seznama slabih kreditov NLB in NKBM, ki bi ga banki v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja morali objaviti do 19. oktobra, lahko nakazuje tudi končno odločitev ustavnih sodnikov. Kakršna koli že bo, odločila bo o oškodovanju ali zaščiti, za zdaj pa bankama daje čas, da svoja slaba portfelja še zmanjšata pod zdajšnjih okoli 20 odstotkov.

Vsaksebi si tako stojita javni interes vedeti, kdo je povzročil večmilijardno bančno luknjo, in zasebni - tako bančni kot bančnih komitentov. Težko bitko bijejo vsi, še najtežjo pa ustavni sodniki, ob katerih odločitvi je, in to ne prvič, na preizkušnji verodostojnost slovenskega pravnega sistema oziroma zaupanje vanj. Kar bi morali ustavni sodniki s svojo odločitvijo, ali ima javnost pravico vedeti ali pa bi zaradi objave tega seznama bančni sistem res "padel", pokazati, je neodvisnost in nepovezanost z nosilci drugih vej oblasti in ozadji na eni strani ter nepristranskost do prosilcev, ki od njih pričakujejo obravnavo v razumnem času. Če se je z odločitvijo mudilo, ker bi morali banki čez dobra dva tedna razkriti imena dolžnikov in tistih, ki so jim odobrili kredite, bi se enako moralo muditi tudi z odločitvijo, ali so bili mali delničarji decembra podržavljenih bank in kupci njihovih obveznic razlaščeni po nepotrebnem. Ker to čaka še lastnike Banke Celje in Gorenjske banke. Če naj bi šlo pri razkrivanju dolžnikov in odločevalcev o njih za grožnjo konkurenčnemu položaju, potem so v najmanj enakem položaju posamezniki, ki so v neizmernem zaupanju v slovenske banke najemali kredite, da so v najmnožičnejši javni ponudbi delnic doslej ob upanju na stabilno rast cene računali na krpanje skromne pokojnine enkrat po upokojitvi.

Pirova zmaga Sokliča in Matka v Thermani

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 09. 2014 Stran: 7

TURIZEM

Potem ko je manjša skupina delničarjev preprečila dokapitalizacijo, bo uprava Thermane najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek prisilne poravnave.

Skupina malih delničarjev Thermane, zbrana okoli nekdanjega direktorja Romana Matka in celjskega odvetnika Boruta Sokliča, je včeraj za las preprečila dokapitalizacijo laške družbe, ki se je zaradi 75-milijonske naložbe v nov turistično-zdraviliški kompleks znašla na robu stečaja. Toda njihova zmaga utegne biti pirova.

Ker predlog za dokapitalizacijo v višini do 16 milijonov evrov ni bil potrjen, bo uprava Thermane pod vodstvom Andreja Bošnjaka najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Prek tega bodo banke prevzele popolni nadzor nad Thermano, sedanji lastniki pa bodo izgubili vse svoje delnice. Thermana je sicer poleg Trima eden redkih primerov, kjer so bile banke pripravljene del svojih terjatev pretvoriti v kapital tudi brez predhodne razlastitve sedanjih lastnikov.

Banke dobile vzvod za razlastitev Romana Glaserja

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 09. 2014 Stran: 8

Podjetja

Delničarji Holdinga PMP, ki ga obvladujejo menedžerji Perutnine Ptuj, so pred dnevi pristali na vpis zastavnih pravic bank na desetih odstotkih delnic Perutnine. Krogu Romana Glaserja se pred novimi pogovori z bankami tako oži manevrski prostor.

Banke upnice Perutnine Ptuj so konec prejšnjega še zožile obroč okoli njenega prvega moža Romana Glaserja.

Zavarovanja za skoraj 82 milijonov evrov posojil do Perutnine jim je namreč zdaj uspelo vpisati tudi na desetodstotnem paketu delnic družbe, ki je v lasti Holdinga PMP. Tega lastniško obvladujejo menedžerji Perutnine na čelu z Glaserjem, ki ima v njem skoraj 17- odstotni delež. Vpis zavarovanj na delnicah Perutnine v lasti Holdinga PMP so banke zahtevale že v sporazumu o reprogramu posojil, ki so ga s Perutnino podpisale sredi aprila, a mu je na junijski skupščini nasprotovala večina delničarjev Holdinga PMP. Skoraj tri mesece je bilo drugače. Jeziček na tehtnici je na stran bank nagnilo podjetje Univit v stečaju, ki mu je Perutnina pred leti odobrila zdaj sporna poroštva.

Začenja se povezovanje razdrobljenih bank

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 08. 2014 Stran: 6

Povezovanje bank, od pripojitev do prevzemov, ni enostaven proces. Evropske banke bodo svoje načrte širitve naredile šele po rezultatih stresnih testov

Abanka in Banka Celje, obe v državni lasti, naj bi do konca leta pripravili vse potrebno za združitev. Potem naj bi sledila prodaja. Tako naj bi po neuradnih podatkih zahtevali v Bruslju, kjer naj bi v kratkem dali soglasje k državni pomoči za Abanko, za Banko Celje, kije vlogo za državno pomoč poslala konec aprila, pa naj bi si še vzeli čas za premislek. V Slovenskem državnem holdingu združevanja niso želeli komentirati, iz ministrstva za finance so odgovorili, da procesov, ki so v teku, ne komentirajo.

Povezovanje bo nujno

Aprila je finančni minister Uroš Čufer pretrgal več kot desetletje dolgo jaro kačo povezovanja Gorenjske banke in Abanke, ko je napovedal povezovanje Abanke z Banko Celje. Kako se bo v prihodnje razvijala Gorenjska banka, ki ji je Banka Slovenije določila rok za dokapitalizacijo do konca leta, v banki ne razkrivajo. "O morebitnih povezavah ali konkretnih napovedih je še prezgodaj govoriti, se pa strinjamo, da je konsolidacija slovenskega bančnega sistema potrebna," so odgovorili v službi za odnose z javnostmi v Gorenjski banki. Po neuradnih podatkih naj bi se za banko zanimali štirje interesenti, a je doslej šlo le za ogledovanje.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.