Gorenjska banka

Ceno bodo plačali mali delničarji

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.

Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.

Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.

Ljubljanska Sava pred velikimi izzivi

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 7

Reprogram posojil, nadaljnje zniževanje stroškov in dezinvestiranje so glavni projekti za finančno reševanje Save, kije svoj sedež tudi formalno iz Kranja preselila v Ljubljano

Matej Narat, predsednik uprave Save, je po torkovi skupščini delničarjev posebej za Večer razložil, da ima poslovna skupina številnim dezinvesticijam navkljub (recimo lanski prodaji gumarske in nepremičninske dejavnosti ter določenim finančnim naložbam) za približno 295 milijonov evrov dolgov, ima pa tudi veliko depozitov. "Do marca letos nismo nikoli zamujali ne s plačilom posojilnih obresti ne z glavnicami od posojil. Smo pa tik pred tem, da z bankami upnicami sklenemo dolgoročen celovit reprogram posojil. Strahovi nekaterih delničarjev, da se bomo z bankami dogovorili za več kot petodstotno obrestno mero, niso upravičeni, saj verjamemo, da bo ta mnogo nižja. Ne nazadnje imamo visoke zneske depozitov ne le zaradi prejetih kupnin od prodaj naših naložb, ampak ker smo se dezinvestirali po višjih cenah, kot so bile naložbe zastavljene pri bankah," je dejal Narat in spomnil, da so v Savi zgolj lani odplačali za 100 milijonov evrov glavnice in še 21 milijonov evrov posojilnih obresti.

V Savi, ki je finančni holding, so veliko delali za stroškovno racionalizacijo. Tako se je v zadnjih nekaj letih število zaposlenih z 62 znižalo na 23 ljudi, tri zaposlene pa so na porodniškem dopustu. S štirih na tri se je nedavno skrčilo tudi število članov uprave, o morebitnem znižanju števila nadzornikov - trenutno šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih - pa bi morali odločati delničarji. Mali delničarji so sicer na tokratni predpraznični seji bentili zlasti zato, ker je delnica Save v dobrih petih letih z rekordnih nivojev 680 evrov zdrsnila na aktualne štiri evre, a je ob 325 milijonih evrov slabitvah v zadnjih letih padec povsem razumljiv. Nekoliko v tolažbo jim je bila zlasti informacija vodstva Save, da je čisti dobiček (po lanskih 99,3 milijona evrov izgube) v letošnjem prvem četrtletju znašal 23,9 milijona evrov, od tega je velika večina iz naslova prodaje gumarske družbe Savatech češkemu ČGS.

Sava o reprogramu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 04. 2013 Stran: 10

Dolgovi Po odprodaji premoženja ima skupina Sava še okoli 300 milijonov evrov posojil, Sava, d. d., pa 225 milijonov

Ljubljana - Vodstvo Save bo danes delničarjem najverjetneje pojasnilo, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami o reprogramu približno dvesto milijonov evrov kratkoročnih posojil. Dogovor z bankami naj bi bil tako rekoč pripravljen, vprašanje pa je, ali bo sklenjen pod pogoji, kot si jih želi vodstvo Save.

Poslovna skupina Sava je lani ze tretje leto zapored poslovala z izgubo. Konec leta 2012 je dosegla 99,3 milijona evrov in je za skoraj 60 milijonov nižja kot predlani, ko je Sava poslovala z izgubo v višini 157,2 milijona evrov. Tudi lanska izguba je pretežno posledica slabitev finančnih naložb. Levji delež slabitev, 52,8 milijona evrov, odpade na naložbo Save v Gorenjski banki (Sava je 49-odstotna lastnica), za 24,7 milijona evrov pa je Sava oslabila svoj četrtinski delež v Abanki Vipa.

Vendar milijonska izguba ni največja težava Save, ki ima po prodaji dela svojega premoženja na ravni skupine za še približno 300 milijonov evrov dolgov. Za njeno nadaljnje poslovanje bo namreč ključen dogovor z bankami o reprogramu približno dvesto milijonov evrov kratkoročnih posojil. »Ključni pogoj za dolgoročno doseganje solventnosti in likvidnosti Save ter za omogočanje nadaljnjega izvajanja strategije prestrukturiranja nasploh, je dogovor z bankami za reprogram finančnih obveznosti, ki bo zagotovil tudi ustrezno ročnost sredstev,« je v letnem poročilu opozorila uprava Save, ki jo vodi Matej Narat.

Kaj bi banka prodala in koliko kapitala potrebuje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Delničarji podprli razvodenitev, Gorenjci bi prej raje združitev

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 04. 2013 Stran: 9

Uprava Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča je včeraj dobila zeleno luč delničarjev za izvedbo 90-milijonske dokapitalizacije, Sava in Gorenjska banka pa si prizadevata, da bi do dokapitalizacije prišlo šele po združitvi Abanke in Gorenjske banke.

Delničarji Abanke Vipe so včeraj podprli 90-milijonsko dokapitalizacijo, ki jo mora uprava na zahtevo Banke Slovenije izpeljati najkasneje do konca julija. Pri tokratni dokapitalizaciji obstoječi delničarji ne bodo imeli prednostne pravice za vplačilo novih delnic, čeprav namerava predsednik uprave Abanke Jože Lenič k sodelovanju kljub temu povabiti vse delničarje z več kot odstotkom lastništva.

Čeprav je predlog za dokapitalizacijo dobil kar 94-odstotno podporo, pa so bili nekateri mali delničarji kritični do nizke cene (en evro za delnico) in izključitve prednostne pravice obstoječih delničarjev, ki bo privedla do zmanjšanja deleža obstoječih lastnikov na vsega dobrih sedem odstotkov. Predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič je včeraj predlagal celo prekinitev skupščine do konca aprila, vendar mu Stojan Zdolšek, kije vodil včerajšnjo skupščino, ni ustregel. Prav tako so bili mali delničarji neuspešni tudi s svojimi že pripravljenimi nasprotnimi predlogi. Ker je bila skupščina sklicana na zahtevo Banke Slovenije in na podlagi zakona o bančništvu, delničarji niso mogli vložiti niti nasprotnih predlogov, niti na sprejete sklepe zdaj ne morejo vložiti izpodbojnih tožb. Zaradi tega sta društvi malih delničarjev MDS in VZMD poleg ničnostnih tožb napovedali tudi ustavno presojo zakona o bančništvu.

Abanka: da dokapitalizaciji

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 04. 2013 Stran: 7

Mali delničarji bodo zaradi izključitve prednostne pravice in nezmožnosti vlaganja izpodbojnih tožb zoper sklepe o dokapitalizaciji iskali ustavno pravico

Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini potrdili vse predlagane sklepe, tistega o zmanjšanju kapitala zaradi lanske izgube (s 30 na nekaj več kot sedem milijonov evrov) in o dokapitalizaciji z 90 milijoni evrov. Abanka je imela lani 76 milijonov izgube, predsednik uprave Jože Lenič je povedal, da ima banka sicer visok operativni dobiček, a je izguba nastala zaradi naraščajočih slabitev in rezervacij, torej zaradi slabšanja portfelja in ekonomskih pogojev okolja.

Mali delničarji, ki jih predstavljata društvo Malih delničarjev Slovenije (MDS) in Vseslovensko združenje malih delničarjev, so nasprotovali izključitvi prednostne pravice, a zaradi odločbe Banke Slovenije, ki od Abanke zahteva 90-milijonsko dokapitalizacijo, vlaganje izpodbojnih tožb ni mogoče. Po skupščini je Rajko Stankovič, predsednik društva MDS, povedal: "Napovedali smo ugotavljanje ničnosti in neustavnosti dokapitalizacijskih sklepov. Če so male delničarje k prejšnjim dokapitalizacijam Abanke vabili pri ceni delnice sedem in 4,2 evra, ne razumemo, zakaj pri ceni en evro ne bi mogli sodelovati. Sicer ne pričakujem navala vlagateljev pri tej dokapitalizaciji, morda pa bi se kdo od malih delničarjev vendarle odločil sodelovati. Uporabili bomo vsa pravna sredstva, da ugotovimo, ali je Banka Slovenije s svojo odločbo nad zakoni in ustavo," je dejal Stankovič in dodal, da kaj lahko sedanji model iztisnitve malih delničarjev postane uporaben tudi pri NLB in NKBM. V Abanki sta namreč uprava in nadzorni svet predlagala, skupščina pa je to potrdila, da se k dokapitalizaciji povabi le tiste delničarje, ki imajo najmanj odstotek lastništva, takšnih lastnikov pa je med 1060 delničarji le enajst. "Tako se bo premoženje obstoječih delničarjev razvrednotilo za 93,4 odstotka in prešlo k drugim lastnikom," je dodal Stankovič. Kdo naj bi Abanko dokapitaliziral, ostaja nejasno, saj največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, ki denar ima, ne kaže več interesa ostati dolgoročna lastnica Abanke. Proces povezovanja Abanke z Gorenjsko banko se ob tem nadaljuje, a Stankovič ne verjame, da bi imela Gorenjska banka dovolj denarja za dokapitalizacijo Abanke, pa čeprav je eden od možnih scenarijev tudi ta. Sicer pa delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji, saj bi sicer morala Banka Slovenije uvesti izredno upravo ali druge izredne ukrepe. Abanka je s 7,8-odstotnim tržnim deležem in 3,6 milijarde evrov bilančne vsote tretja največja banka v Sloveniji. Delničarji Abanke včeraj niso imeli druge možnosti, kot sprejeti sklep o dokapitalizaciji. (Marko Vanovšek)

Kjer se prepira država, ima dobiček Južna

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2013 Stran: 8

Petrol

V spor med Kadom in »Janševim« Sodom glede imenovanja novih članov nadzornega sveta Petrola je včeraj posegel kar minister za finance Uroš Čufer. Bodo v nadzornem svetu kar tri imena, ki so tako ali drugače povezana z Južno?

Na današnji skupščini Petrola, na kateri bodo delničarji odločali o novem nadzornem svetu, niso izključene (ne)načelne koalicije med največjimi delničarji, ki bodo svoje karte bržčas skrivali do samega začetka. V igri bo namreč vseh šest nadzorniških položajev v največji domači energetski skupini, ki je lani ob 3,75 milijarde prihodkov ustvarila 54 milijonov evrov čistega dobička, lastniško pa obvladuje tudi pomemben delež v Geoplinu.

Še včeraj opoldne je kazalo, da bi lahko na skupščini prišlo do obračuna med državnimi lastniki: Sodom, uradno največjim, 19,75- odstotnim lastnikom Petrola, ki ga še vedno vodi Peter Ješovnik (SDS), ter koalicijo drugih državnih delničarjev na čelu s Kadom, ki sprva ni želel podpreti morebitnega imenovanja kadrov iz kroga zdaj že nekdanje Janševe vlade. Po neuradnih informacijah naj bi v pogovore med Kadom in Sodom tako pozno popoldne posegel kar minister za finance Uroš Čufer in prižgal zeleno luč končnemu seznamu predlaganih nadzornikov. To naj bi razburilo kroge znotraj Pozitivne Slovenije, pri čemer naj bi Čuferju »pokrila« hrbet predsednica vlade Alenka Bratušek. Oba paradržavna sklada naj bi se tako pred zaključkom redakcije vsaj načelno dogovorila, da bosta danes glasovala enotno.

Spor zakuhala vlada, Gruden zaznal priložnost

Menjava na vrhu po Petrolovem nareku?

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Horvat Majda Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 03. 2013 Stran: 4

Cveto Zalik razrešen, imenovan Dušan Stopar

Zalik naj bi oviral prodajo Nafte Geoterm in oporekal jamstvu, ki bi ga dala Nafta Lendava z naložbo v družbo Geoenergo

Nadzorni svet Nafte Lendava je v petek razrešil generalnega direktorja Cveta Žalika in na to mesto imenoval Dušana Stoparja. Žalika so razrešili iz krivdnih razlogov, vsaj tako so se opredelili trije nadzorniki, ki jih je 12. decembra lani imenovala vlada, poiskal pa prejšnji gospodarski minister Radovan Žerjav. Četrti sedež pripada predstavnici zaposlenih. Žalik naj bi kršil akte družbe in deloval v njeno škodo. V ponedeljek je med Žalikom in Stoparjem že tudi bila opravljena primopredaja poslov.

Žalik naj bi oviral prodajo Nafte Geoterm

Kaj konkretno naj bi nadzorniki očitali Žaliku? Po naših virih oviranje postopka prodaje družbe Nafta Geoterm, saj naj bi oporekal podpisu jamstva matične družbe Nafta Lendava za »čistost« poslov Nafte Geoterm. Nafta Lendava naj bi to jamčila s svojim poslovnim deležem v družbi Geoenergo, kjer sta Nafta Lendava in Petrol polovična družbenika, družba pa razpolaga s pomembno rudarsko pravico za raziskave oziroma pridobivanje mineralnih surovin.

Petrol naj bi torej zahteval nekaj, česar prodajalec ali matična firma ne more zagotoviti, ne da bi s tem ogrožala lastno naložbo v družbi Geoenergo.

Petrol bi izplačal 8,5 evra bruto dividende

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 03. 2013 Stran: 9

Pred skupščino Šest kandidatov za nadzornike - Najnovejši predlog pisan na kožo Dariju Južni

Ljubljana - Če do 4. aprila ne bo oblikovana nova vlada, se postavlja vprašanje, ali bo novomeškemu mogotcu Dariju južni uspelo podvojiti svoj vpliv v nadzornem svetu Petrola.


Petrol je včeraj objavil sklic skupščine, ki bo 4. aprila. Glavna točka je imenovanje novih nadzornikov, ki bodo prihodnja štiri leta bedeli nad upravo Tomaža Berločnika. Za ta, vroče želeni položaj, je menda kandidiralo kar 55 kandidatov, skozi kadrovsko sito jih je »padlo« šest; to so Jože Kaligaro, Irena Prijovič, Vinko Malavašič, Tomaž Kuntarič, Marko Simoneti in Mladen Kaliterna.

Iz predlagane sestave NS je mogoče razumeti, da karte v Petrolu še niso razdeljene in da bi se dokončno lahko premešale šele na sami skupščini; bolj kot državi, ki je prek Kada in Soda skoraj tretjinska lastnica Petrola, je najnovejši predlog namreč pisan na kožo Dariju Južni, ki prek svojih družb (Vizija) obvladuje približno desetino naftnega trgovca. Kar dva od predlaganih kandidatov sta povezana z družbami, ki jih obvladuje Južna; to sta član uprave Perspektive Mladen Kalitema in Vinko Malavašič iz Hidrotehnika. Od starih nadzornikov sta med predlaganimi kandidati Irena Prijovič (generalna sekretarka Združenja nadzornikov) in aktualni predsednik NS Petrola Tomaž Kuntarič (pred kratkim razrešen s funkcije direktorja Soda). Staro ime je tudi Jože Kaligaro, finančni strokovnjak, nesojeni nadzornik Zavarovalnice Triglav in že nekaj let zunanji član revizijske komisije Petrola. Kaligaro je bil do predlani svetovalec uprave Gorenja, tej je v preteklosti svetoval tudi Tomaž Kuntarič. Med predlaganimi je tudi nekdanji predsednik NS NLB in do julija aktualni nadzornik Luke Koper Marko Simoneti.

Bo Abanka zbrala sveži denar?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2013 Stran: 10

Bo Abanka zbrala sveži denar? Dokapitalizacija V ponedeljek se izteče tretji krog dokapitalizacije Abanke Ljubljana - Mali delničarji Abanke pričakujejo, da bo v reševanje tretje največje domače banke posegla tudi Banka Slovenije ter omilila svoja pričakovanja glede kapitalske ustreznosti banke, ki je zaradi slabitev slabih naložb leto 2012 končala z izgubo v višini 76 milijonov evrov.

Vanja Tekavec


V ponedeljek se izteče drugi poskus dokapitalizacije Abanke, ki za poslovanje potrebuje najmanj 50 milijonov evrov svežega kapitala. V prvih dveh krogih je zbrala 36,4 milijona evrov (delnice sta vplačali Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka), manjka pa še približno 14 milijonov evrov. Ker še ni znano, kdo od preostalih delničarjev ali zainteresiranih zunanjih vlagateljev bi lahko vplačal manjkajoča sredstva, se postavlja vprašanje, ali ima uprava Abanke v primeru morebitne neuspešne dokapitalizacije pripravljen rezervni scenarij za zadostitev zahtev Banke Slovenije (BS). Slovenski bančni regulator od Abanke zahteva precej višje količnike kapitalske ustreznosti, kot jih ta dosega zdaj, saj ocenjuje, da bo tretja največja domača banka leta 2013 še vedno izpostavljena določenim tveganjem (slabim naložbam in posledičnim odpisom) v svojem poslovanju.

Mali delničarji pa nasprotno menijo, da bi se v reševanje Abanke lahko vključila tudi BS ter omilila svoje zahteve o njeni kapitalski ustreznosti. »Ker so v Evropi prestavili uveljavitev določenih regulatornih okvirjev glede zahtevane višine kapitalske ustreznosti za sistemske banke, ni nobene potrebe, da BS vztraja pri visoki kapitalski ustreznosti Abanke. Ključno vprašanje je, ali BS obravnava Abanko kot sistemsko banko. Tudi morebitna do zdaj zbrana sredstva v dokapitalizaciji bi ob racionalizaciji poslovanja in odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja zadoščala, da bi Abanka lahko poslovala v normalnih okvirjih. Če bo dokapitalizacija pripadla, od guvernerja ne pričakujemo uporabe ukrepov, kot so imenovanje pooblaščenca ali prisilnega upravitelja v Abanki, saj za to ni nobene potrebe,« je poudaril predsednik društva MDS Rajko Stankovič.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.