Gorenjska banka

Kateri nadzorniki v javnih družbah so lahko na robu?

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Iskrić Tanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja:Datum: 05. 07. 2013 Stran: 15

Letos se menja vrsta nadzornih svetov (NS) večjih, javnih družb. Gre vsem novim članom NS zaupati, da bodo neodvisni?

Se lahko kateri od njih pri odločanju znajde v nasprotju interesov, saj denimo nadzoruje konkurenčno družbo podjetja, ki ga vodi? Preverili smo nekaj primerov.

1. Triglav

Zavarovalnico, ki prodaja tudi pokojninska zavarovanja in ima zavarovalnico na Hrvaškem, nadzoruje Dubravko Štimac, šef hrvaške pokojninske družbe PBZ CroatiaOsiguranje. Čebi družba imela sedež v Sloveniji, bi agencija za zavarovalni nadzor (AZN) verjetno ukrepala, prav zaradi nasprotja interesov, in zahtevala zamenjavo nadzornikov. Štimac pravi, da nikakor ni v nasprotju interesov: »Kot delničarjem nam je interes blaginja družbe. Želimo stabilno rast delnice.«

AZN preverja izpolnjevanje pogojev nadzornikov v vseh zavarovalnicah (gre za redno preverjanje), in ne le v Triglavu. Nekateri so se že spraševali, ali član NS Triglava, predstavnik malih delničarjev MDS Rajko Stankovič, izpolnjuje vse pogoje. Sam pravi, da jih (več o tem na http://www.finance. si/8342110) in da ima in znanja in izkušnje.

2. Laško

Medja in Bratuškova sestavila nadzorni svet

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 21. 06. 2013 Stran: 10

Pivovarna Laško

V nadzornem svetu Laškega se je našel prostor za osebnega prijatelja predsednika uprave NLB Janka Medje in nekdanjega generalnega direktorja SŽ, ki gaje tja spravila predsednica vlade Alenka Bratušek.


Nadzorni svet Pivovarne Laško je po novem sestavljen po meri predsednika uprave NLB Janka Medje in predsednice vlade Alenke Bratušek.

Delničarji pivovarne, med katerimi so največje banke, so namreč na včerajšnji skupščini popolnoma prevetrili nadzorni svet Laškega. V njem zdaj sedijo predsednik uprave Droge Kolinske Enzo Smrekar, član uprave Gorenja Peter Groznik, nekdanji generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič in Jože Bajuk iz državne Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP). Medtem ko Smrekar kot osebni prijatelj Medje in Groznik spadata v kvoto NLB, Bajuka pa je predlagal državni Kad, naj bi Brankovič v nadzorni svet prišel na željo premierke Bratuškove.

Dvom o pravi ceni za Mercator

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 06. 2013 Stran: 2

Pri Mercatorju ne gre le za poslovno odločitev, pač pa tudi za politično

Včerajšnje vprašanje za več milijonov evrov je bilo, ali je NLB v resnici prodala svoj delež Mercatorja Agrokorju. Iz NLB so pozno popoldne odgovorili: "Pogajanja med konzorcijem in kupcem za Mercator tečejo, zato ne moremo razkrivati podrobnosti in postopkov. To tudi ne bi bilo korektno, saj je NLB le eden od članov konzorcija prodajalcev. Gre za zahteven in občutljiv proces dezinvestiranja, ki je vnaprej jasno ciljno opredeljen v okviru področja za nestrateške dejavnosti." Po naših informacijah je uprava Janka Medje odločitev o prodaji že sprejela, z njo je soglašal tudi vladni vrh, torej država, kije lastnica NLB, kar smo objavili včeraj. V pričakovanju sporočila, da bo Mercator v devetem poskusu vendarle prodan, je tečaj delnice na Ljubljanski borzi včeraj močno poskočil, povečan je bil tudi obseg trgovanja z njo. Za več kot pol milijona evrov je bilo prometa, tečaj pa je poskočil za 11,76 odstotka na 105 evrov za delnico. Matjaž Bernik, član uprave borzne hiše Ilirika, je to pojasnil s pričakovanjem vlagateljev, da bo posel sklenjen, zato se je razlika med tržnim tečajem in predvideno kupnino, ki jo ponuja Agrokor, zmanjšala. Uradni odgovori iz bank, članic konzorcija za prodajo Mercatorja, so bili skoraj enaki. Iz Hvpo Alpe-Adria Bank so odgovorili: "Skladno z bančnim kodeksom, veljavno zakonodajo in ciljem zaščite interesov naših strank, posameznih procesov in postopkov ne moremo komentirati." Enak odgovor smo dobili iz Gorenjske banke, podobnega iz UniCredit banke. V bankah je zelo verjetno, da bodo prodajo potrjevali nadzorni sveti. Tako je bilo decembra 2011, ko je nadzorni svet Nove KBM soglašal s prodajo deleža banke, a do nje ni prišlo, ker je nadzorni svet NLB sejo, na kateri naj bi o tem sklepal, prekinil.

Med nadzorniki Abanke tudi žena nekdanjega ministra

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2013 Stran: 8

Skupščina Banki se izteka čas v lovu na sveži kapital

Ljubljana - Tudi v Abanki Vipa se pripravljajo na morebitni prenos slabih terjatev banke na DUBT, je po včerajšnji skupščini Abanke povedal njen predsednik uprave Jože Lenič. Nad delom uprave bo po novem bedel devetčlanski NS, največ besede v njem bosta imeli Sava in Gorenjska banka.


Abanka je le ena od domačih bank, ki se v poslovanju spopada z visoko izgubo na račun slabih terjatev. V zadnjih treh letih je banka odpisala že več kot 350 milijonov evrov slabih posojil in tudi včeraj predsednik njene uprave delničarjem ni vlil upanja na hitro izboljšanje poslovanja.

Male delničarje pa je, ne prvič, zanimalo, ali je Abanka že poiskala krivce za slaba posojila, podeljena pred prihodom sedanje uprave, ter proti njim zahtevala kazensko ali odškodninsko odgovornost. Naj vaš molk razumemo, kot da je bilo v preteklem poslovanju banke vse v redu, je Leniča spet pobaral predsednik združenja malih delničarjev MDS Rajko Stankovič.

»Najlažje je odpisovati slabe terjatve in zanje delati rezervacije, breme izgube pa pade na delničarje. Če je bilo v banki vse v redu, povejte to naglas.«

Nadzirala jih bo žena nekdanjega ministra

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 05. 2013 Stran: 7

V Abanki Vipa so se lastniki navkljub lanskemu 15-odstotnemu padcu obsega poslovanja odločili za povečanje števila nadzornikov

Ob nasprotnem predlogu Gorenjske banke, skoraj 15-odstotne lastnice Abanke Vipa, ki pa je včeraj ob tem, da Zavarovalnica Triglav s povezanimi osebami ni imela glasovalnih pravic, imela 29 odstotkov glasovalnih pravic, so bili za štiriletno mandatno obdobje imenovani trije novi nadzorniki Abanke. Aleš Aberšek (Sava), Aljoša Uršič (Skupna) in Snežana Šušteršič, ki je zaposlena v lastnem podjetju Re-Forma, katerega solastnica je z možem Janezom Šušteršičem, nekdanjim finančnim ministrom. Vladimir Mišo Čeplak (Zavarovalnica Triglav) je dobil nov mandat. Število nadzornikov banke se je s sedem povečalo na devet, četudi je banki lani obseg poslovanja (bilančna vsota) upadel za 15 odstotkov, tržni delež pa z 9,1 na 7,9 odstotka.

Danes o novih članih NS Abanke

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 05. 2013 Stran: 9

Skupščina V NS znova predlagana Branko Pavlin in Vladimir Mišo Čeplak

Ljubljana - Delničarji Abanke Vipe, v kateri sta glavna delničarja Zavarovalnica Triglav in finančni holding Sava, bodo danes glasovali tudi o novih nadzornikih. Včeraj še ni bilo znano, ali bo na skupščini lahko glasovala tudi Zavarovalnica Triglav, saj nima glasovalnih pravic.


Glavna točka današnje skupščine Abanke Vipe je glasovanje o dveh novih nadzornikih tretje največje domače banke, saj prav danes poteče mandat nekdanjemu predsedniku uprave Dnevnika Branku Pavlinu in pomočniku predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Vladimirju Mišu Čeplaku. V NS Abanke sta bila prvič imenovana leta 2009 in sedanji nadzorni svet predlaga delničarjem, naj oba potrdijo za ponovni štiriletni mandat.

Pri tem velja spomniti, da sta iz NS Abanke že pred časom izstopila Slaven Mičkovič in predstavnik malih delničarjev Andraž Grum. Posledično je v NS Abanke Vipe vse manj nadzornikov iz časov, ko je Abanko obvladovala trojica Triglav-cerkveni Zvon-kranjska Sava; od nekdanje garniture nadzornikov sta pravzaprav ostala le še Pavlin in Čeplak. Poleg njiju so v NS še Andrej Andoljšek (član uprave Save), Andrej Slapar (sedanji šef Zavarovalnice Triglav), Franci Strajnar (Sava), upokojenka Kristina Ana Dolenc in Janko Gedrih (Gorenjska banka). Ker je Sava tudi večinska lastnica Gorenjske banke, ima zdaj v NS Abanke tudi največ besede.

Ceno bodo plačali mali delničarji

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 05. 2013 Stran: 8

NFD Holding

Še preden bodo v NFD Holdingu izvedli dokapitalizacijo s pretvorbo dela posojil v kapital, bodo morali več delnic združiti v eno, kar bodo občutili zlasti mali delničarji holdinga, ki bodo namesto delnic dobili le delne pravice.

Ceno sanacije NFD Holdinga, nekoč enega izmed finančno najbolj stabilnih privatizacijskih holdingov, bodo kot kaže v veliki meri plačali mali delničarji. Banke upnice in Sava bodo namreč po izvedeni dokapitalizaciji s pretvorbo 10,3 milijona evrov posojil v kapital obvladovale kar okoli 90 odstotkov lastništva, medtem ko bo delež obstoječih 65.000 malih delničarjev zvodenel na vsega nekaj odstotkov.

Cena dokapitalizacijske delnice je po naših informacijah določena pri enem evru (najnižja možna cena, ki jo dopušča zakon o gospodarskih družbah), vendar pa je to za obstoječe delničarje le slaba uteha. Še preden bodo Gorenjska banka, Sava, Banka Celje in Abanka Vipa v kapital NFD Holdinga pretvorile del svojih posojil, bodo morali v holdingu izvesti združitev delnic, saj v nasprotnem primeru dokapitalizacija sploh ne bi bila izvedljiva. Po neuradnih informacijah naj bi v NFD Holdingu devet dosedanjih delnic združili v eno, s čimer bi se skupno število delnic znižalo z 16,8 na le 1,9 milijona, številni mali delničarji pa bi namesto delnic prejeli le delne pravice.

Ljubljanska Sava pred velikimi izzivi

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 05. 2013 Stran: 7

Reprogram posojil, nadaljnje zniževanje stroškov in dezinvestiranje so glavni projekti za finančno reševanje Save, kije svoj sedež tudi formalno iz Kranja preselila v Ljubljano

Matej Narat, predsednik uprave Save, je po torkovi skupščini delničarjev posebej za Večer razložil, da ima poslovna skupina številnim dezinvesticijam navkljub (recimo lanski prodaji gumarske in nepremičninske dejavnosti ter določenim finančnim naložbam) za približno 295 milijonov evrov dolgov, ima pa tudi veliko depozitov. "Do marca letos nismo nikoli zamujali ne s plačilom posojilnih obresti ne z glavnicami od posojil. Smo pa tik pred tem, da z bankami upnicami sklenemo dolgoročen celovit reprogram posojil. Strahovi nekaterih delničarjev, da se bomo z bankami dogovorili za več kot petodstotno obrestno mero, niso upravičeni, saj verjamemo, da bo ta mnogo nižja. Ne nazadnje imamo visoke zneske depozitov ne le zaradi prejetih kupnin od prodaj naših naložb, ampak ker smo se dezinvestirali po višjih cenah, kot so bile naložbe zastavljene pri bankah," je dejal Narat in spomnil, da so v Savi zgolj lani odplačali za 100 milijonov evrov glavnice in še 21 milijonov evrov posojilnih obresti.

V Savi, ki je finančni holding, so veliko delali za stroškovno racionalizacijo. Tako se je v zadnjih nekaj letih število zaposlenih z 62 znižalo na 23 ljudi, tri zaposlene pa so na porodniškem dopustu. S štirih na tri se je nedavno skrčilo tudi število članov uprave, o morebitnem znižanju števila nadzornikov - trenutno šest predstavnikov kapitala in trije predstavniki zaposlenih - pa bi morali odločati delničarji. Mali delničarji so sicer na tokratni predpraznični seji bentili zlasti zato, ker je delnica Save v dobrih petih letih z rekordnih nivojev 680 evrov zdrsnila na aktualne štiri evre, a je ob 325 milijonih evrov slabitvah v zadnjih letih padec povsem razumljiv. Nekoliko v tolažbo jim je bila zlasti informacija vodstva Save, da je čisti dobiček (po lanskih 99,3 milijona evrov izgube) v letošnjem prvem četrtletju znašal 23,9 milijona evrov, od tega je velika večina iz naslova prodaje gumarske družbe Savatech češkemu ČGS.

Sava o reprogramu

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 04. 2013 Stran: 10

Dolgovi Po odprodaji premoženja ima skupina Sava še okoli 300 milijonov evrov posojil, Sava, d. d., pa 225 milijonov

Ljubljana - Vodstvo Save bo danes delničarjem najverjetneje pojasnilo, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami o reprogramu približno dvesto milijonov evrov kratkoročnih posojil. Dogovor z bankami naj bi bil tako rekoč pripravljen, vprašanje pa je, ali bo sklenjen pod pogoji, kot si jih želi vodstvo Save.

Poslovna skupina Sava je lani ze tretje leto zapored poslovala z izgubo. Konec leta 2012 je dosegla 99,3 milijona evrov in je za skoraj 60 milijonov nižja kot predlani, ko je Sava poslovala z izgubo v višini 157,2 milijona evrov. Tudi lanska izguba je pretežno posledica slabitev finančnih naložb. Levji delež slabitev, 52,8 milijona evrov, odpade na naložbo Save v Gorenjski banki (Sava je 49-odstotna lastnica), za 24,7 milijona evrov pa je Sava oslabila svoj četrtinski delež v Abanki Vipa.

Vendar milijonska izguba ni največja težava Save, ki ima po prodaji dela svojega premoženja na ravni skupine za še približno 300 milijonov evrov dolgov. Za njeno nadaljnje poslovanje bo namreč ključen dogovor z bankami o reprogramu približno dvesto milijonov evrov kratkoročnih posojil. »Ključni pogoj za dolgoročno doseganje solventnosti in likvidnosti Save ter za omogočanje nadaljnjega izvajanja strategije prestrukturiranja nasploh, je dogovor z bankami za reprogram finančnih obveznosti, ki bo zagotovil tudi ustrezno ročnost sredstev,« je v letnem poročilu opozorila uprava Save, ki jo vodi Matej Narat.

Kaj bi banka prodala in koliko kapitala potrebuje

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 04. 2013

Načrt prestrukturiranja Nove KBM, ki ga evropska komisija že mesec dni preučuje, po neuradnih informacijah predvideva prodajo vrste naložb druge največje slovenske banke, ki naj bi še letos potrebovala med 280 in 400 milijoni evrov svežega kapitala.

Kapitalski primanjkljaj druge največje slovenske banke pod vodstvom Aleša Hauca je očitno še dosti večji, kot je sprva kazalo. Čeprav se je v zadnjih tednih namigovalo, da bo morala Nova KBM letos izvesti le okoli 100-milijonsko dokapitalizacijo, naj bi po neuradnih informacijah banka potrebovala med kar 280 in 400 milijoni evrov dodatnega kapitala.

Z izjemo tega, da bo dokapitalizacija predvidoma izvedena že do konca letošnjega junija, v banki preostalih podrobnosti za zdaj ne želijo razkriti. »Postopki, povezani z dokapitalizacijo in pripravami na skupščino, tečejo po zastavljenem načrtu,« so bili kratki v NKBM, kjer na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. Po neuradnih informacijah naj bi Hauc po več mesecih odlašanj za svetovalca pri dokapitalizaciji naposled izbral družbo Unicredit CAIB, ki jo vodi Sergej Požar in je z mariborsko banko že lani sodelovala pri predčasnem odkupu njenih podrejenih obveznic.

Koliko dodatnega kapitala bo NKBM potrebovala, bo v veliki meri odvisno od evropske komisije. Ker je država konec lanskega leta NKBM prek tako imenovanih obveznic Co Co dokapitalizirala s sto milijoni evrov (obveznice so bile pred mesecem dni pretvorjene v kapital banke), bo morala namreč zdaj načrt prestrukturiranja NKBM potrditi tudi evropska komisija. »Komisija bo preučila vse podatke in lahko zahteva dodatne obrazložitve, dopolnitve ali spremembe. Komisija bo program potrdila šele takrat, ko bo po njeni presoji zagotavljal dolgoročno sposobnost preživetja NKBM,« so nam povedali na finančnem ministrstvu.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.