Telekom Slovenije

Pri Krki še upanje na višjo dividendo

Medij: Finance Avtorji: M.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2015 Stran: 10

Na ljubljanski borzi so se delnice v skrajšanem tednu rahlo okrepile, indeks SBI TOP je pridobil 0,62 odstotka. Pri Krki je zaradi nove skupščine še upanje na višjo dividendo.

Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu nekoliko zrasel, če ne bi bilo skromnega poprazni čnega petka, bi rast dosegla več kot odstotek. Ob koncu tedna so se namreč za več kot odstotek pocenile delnice Telekoma, Triglava in Pozavarovalnice Save, rahlo je v petek upadel Petrol, ni pa se spremenil tečaj Gorenja in Krke. Zadnja je zaradi postopkovnih napak sklicala novo skupščino, ta bo 20. avgusta. Društvo Mali delničarji Slovenije za ponovljeijo dividendo no skupščino Krke znova predlaga višjo dividendo. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata 2,20 evra na delnico, društvo 3,35 evra bruto na delnico, v nadzornem svetu pa si namesto Julijane Kristl želi Simona Čadeža.

Negotova vrnitev glasov državi v Telekomu in Triglavu

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 06. 2015 Stran: 9

Glasovalne pravice Država spreminja zakon - Mali delničarji se s predlagano rešitvijo ne strinjajo in napovedujejo ustavno presojo

Ljubljana - Pogovori Slovenskega državnega holdinga z britanskim skladom Cinven o prodaji Telekoma Slovenije so do končnega razpleta s prodajo Telekomove makedonske družbe zamrznjena. A če bo Telekom na koncu ostal v državni lasti, se lahko zgodi, da bo država v tej družbi še naprej brez glasovalnih pravic. Podobna je tudi zgodba z Zavarovalnico Triglav.


Državni lastniki v Telekomu in Triglavu že četrto leto zapored nimajo glasovalnih pravic. Zaplet sega v leto 2007, ko so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v devetih državnih družbah, s čimer pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala za zatečeni delež, ni več veljala. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je leta 2011 od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahtevala objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod prevzemni prag in jim odvzela glasovalne pravice.

Boj za vrnitev glasov

Prodaja Telekoma: kot kaže, s to spet ne bo nič

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 06. 2015 Stran: 11

Največ možnosti, da se prodaja nadaljuje jeseni - kaj bi to prineslo?

Krovni upravljavec državnega premoženja SDH bo danes odgovoril britanskemu skladu Cinven na njegovo pismo, poslano v soboto zvečer: po neuradnih informacijah s sredine včerajšnjega dne kaže na začasno ustavitev prodaje do jeseni, ki lahko prinese še nižjo kupnino. Možnosti, da bi katerakoli stran prevzela »makedonsko tveganje«, pa so majhne. Če prodaje ne bo, bo postopek propadel že drugič - leta 2008 je zaradi nasprotovanja SLS in Desusa prodajo za 40S evrov za delnico ustavil tedanji premier Janez Janša.

Cinven je, smo razkrili včeraj, SDH pisal, da res ne more prevzeti tveganja ob morebitni zavrnitvi ali pogojevani združitvi Telekomove makedonske hčere One z Vipom, kije v lasti Telekoma Austrie. Spomnimo, da sta Telekom in Telekom Austria konec prejšnjega leta podpisala pogodbo, ki predvideva najprej združitev obeh družb, nato pa Telekomov izstop iz združene družbe. Če bi to storil takoj, bi bil posel vreden sto milijonov evrov, vsako leto ostanka v združeni družbi pa bi sicer prineslo dodatnih deset milijonov evrov.

Že davno prečrtali Telekom

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 11. 06. 2015 Stran: 3

V petnajstih letih zdrah okoli prodaje Telekoma je imela država več priložnosti, da zanj iztrži tudi več milijard evrov, vmes pa so ceno zbile številne zgrešene odločitve

Odločanje o (ne)prodaji Telekoma britanskemu Cinvenu je zaključek obsežnega spopada različnih interesnih mrež, ki traja že od konca devetdesetih. Vmes so se v zgodbo vključevali kupci, ki so bili za nacionalnega teleoperaterja pripravljeni odšteti zneske, ob katerih je ponudba Britancev drobiž. Domačim lobijem jih je pod krinko nacionalnega interesa uspevalo odbijati nekje do leta 2011, ko so bile pod vlado Boruta Pahorja sprejete nekatere ključne odločitve, ki so oblikovale današnjo podobo Telekoma.

Pri razumevanju celotne zgodbe je treba vedeti, kaj je sploh predmet posla. Jedro kupčije namreč niti ni Telekom, temveč Mobitel, v katerem je skoncentrirana večina premoženja skupine. Vse do leta 2011 je Telekom obsegal predvsem blagovno znamko in omrežje zastarele fiksne telefonije, zlata kura - mobilna telefonija - pa je bila v lasti Mobitela, ki je kot hčerinska družba deloval ločeno od matice. Nakar je prišlo do obrata.

Skrivalnice ob pripojitvi Mobitela

Amis v roke Telekoma Austria

Medij: Delo Avtorji: Ropret Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2015 Stran: 9

Prevzem Nakup vreden približno 30 milijonov evrov - Zanimanje tudi za T-2

Ljubljana - Simobilov lastnik Telekom Austria (TAG) je s skladoma Iris Capital in Kebek ter malimi delničarji podpisal pogodbe o prevzemu mariborskega telekomunikacijskega operaterja Amis. S tem Simobil dobiva možnost ponujanja celovitih naročniških paketov, ne zgolj mobilne telefonije, a njegove ambicije po lastnem fiksnem omrežju ostajajo.


Predstavniki Simobila in TAG so skrbni pregled Amisa začeli že pred dobrim mesecem. Prevzem je po naših informacijah vreden približno 30 milijonov evrov, pri čemer bo avstrijski Telekom kupil Amis v celoti, z njegovo podružnico na Hrvaškem vred. To bo verjetno združil s tamkajšnjim mobilnim operaterjem Vip, medtem ko bo slovenski Amis prešel pod Simobil, a bo menda še najmanj do konca leta ostal samostojno podjetje.

Vlada z neodločanjem čez rob zakona?

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 09. 06. 2015 Stran: 1

POLITIKA / PRODAJA TELEKOMA

Zakon o gospodarskih družbah daje vladi pravico, da kot skupščina SDH odloči o prodaji Telekoma Slovenije. Zakaj torej vlada ob prodaji tega državnega podjetja ne ravna kot dober in skrben gospodar?


Nadzorniki Slovenskega državnega holdinga (SDH) bodo jutri ponovno razpravljali o prodaji 75-odstotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Čeprav se takrat izteče tudi rok, ki ga je državi postavil edini ponudnik, britanski finančni sklad Cinven, še vedno ni jasno, ali ne bodo nadzorniki vročega kostanja odgovornosti za (ne)prodajo spet vrnili na mizo vlade. Ta je namreč z odločitvijo, da zadnjo besedo o privatizaciji Telekoma spet prepusti SDH, zelo verjetno kršila zakonodajo. Obenem naj bi Cinven v zadnjih dneh spreminjal tudi pogoje iz ponudbe, ki naj bi končno ponujeno ceno še znižali. Pred jutrišnjo sejo nadzornega sveta SDH, ki jo je njegov predsednik Samo Lozej sklical za popoldne, se gordijski vozel pravnih in drugih nejasnosti med vlado Mira Cerarja in krovnim upravljalcem državnega premoženja vedno bolj zapleta. Kot je znano, je vlada po nedeljski, več kot osem ur trajajoči seji organom SDH naročila, naj »nadaljujejo postopek«, torej naj sami sprejmejo tudi odločitev o prodaji.

Nadzorniki SDH, neodločitev za prodajo je podlaga za odškodninske tožbe!

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 06. 2015 Stran: 4

SPOROČILO VLADE PO SEJI O TELEKOMU

Do sklenitve pogodbe o prodaji sta le vpis, da Telekom ohranja sedež družbe v Sloveniji, in jasen »da« nadzornikov; vlada tega ni zmogla

Vlada Mira Cerarja je včeraj znova sprejela odločitev brez rešitve - torej, odločila ni nič. Žogico je vrnila SDH, kjer naj bi nadzorniki spet (sami) odločali o prodaji Telekoma. Kdaj, ni znano, Cinvenova ponudba velja do srede opolnoči. Bizarno je, da vlada s Cerarjem in finančnim ministrom Dušanom Mramor jem na čelu pravi, da odločitev, in to strokovno, prepušča SDH, medtem ko sama kot najvišji organ delniške družbe, skupščina, tega noče ali ne zmore. Finančni minister Dušan Mramor in premier Miro Cerar sta po včerajšnji maratonski seji vlade, kije bila pravzaprav seja skupščine SDH, zagotavljala, daje vlada za prodajo Telekoma. Daje bila odločitev nadzornikov SDH že prej jasna, daje prodaja skladu Cinven primerna in ekonomsko upravičena. Glavno sporočilo po seji vlade je bilo: »Nadzorniki naj odločijo, njihove pomisleke smo odpravili.« Pa če ne, ker jim grozijo s tožbami in osebnim diskreditiranjem, si bodo upali? »Tudi odločitev za neprodajo je podlaga za odškodninske tožbe. Stališče vlade je jasno, Telekom je treba prodati Cinvenu, v rokih veljavnosti ponudbe,« so predstavniki vlade razlagali po včerajšnji tiskovni konferenci.

Cerar je zamudi priložnost postati premier

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 08. 06. 2015 Stran: 5

Premier Cerar lahko še stokrat zatrdi, da njegova vlada podpira prodajo Telekoma. Dejstvo je, da svojega dela vlada včeraj ni opravila. Pa bi ga lahko. Ne lahko, morala bi ga. In to bi Cerar, Id se deklarira za vrhunskega pravnika, moral vedeti. Ker je jasno opredeljeno v zakonu o gospodarskih družbah, kaj je najvišji organ delniških družb. Skupščina. Vlada je skupščina SDH. Svojega dela ni opravila. Pa bi ga lahko v enem stavku. Denimo: vlada kot skupščina SDH potrjuje prodajo Tele-Koma Slovenije gieue na sioepe uprave in nadzornega sveta SDH, saj je odpravila pomisleke, ki so jih imeli nadzornild. Pika.

Telekomovi mali delničarji

Medij: Reporter Avtorji: Majcen Filip Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 06. 2015 Stran: 62

Kako so šest tisoč Telekomovih delničarjev že dvakrat oskubili vrednost delnic Telekoma. Bivši zaposleni na PTT, sedaj upokojenci, smo prejemali nižje plače, zato so nam priznali nekaj delnic. To smo hranili za slabše čase. Pa so prišli na konja večno zaščiteni varuhi delavcev, ki so nas v nacionalnem interesu oskubili vrednosti delnic Telekoma. Ali nam bodo ti nacionalni interesi kaj pomagali, ko bomo v težavah. Zaščiteni kot kočevske-poljanske sibirske maskote, saj z nami hitijo v večno zaščito enakosti v ničnosti.

Koliko smo se v štirih letih naučili

Medij: Finance Avtorji: Pikon Rok Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 06. 2015 Stran: 2

Poleti pred štirimi leti, ko se je s prodajo Fructala premaknil slovenski privatizacijski polžek, se je Boštjan Usenik, tedaj tudi novinar Financ, zdaj pa menedžer glasbene skupine Perpetuum Jazzile, spraševal, ali se bomo iz prodaje kaj naučili. »Predvsem pa prodaja Fructala najboljšemu lahko pomeni velik korak proti normalizaciji stanja duha v Sloveniji in morda pomemben premik v glavah k vzpostavljanju normalnih poslovnih manir,« je zapisal v komentarju Fructalova učna ura (www.finance. si/319394). Normalizacija je vtem primeru pomenila prodajo najboljšemu ponudniku, od katerega bodo lastniki in upniki imeli največ.

Privatizacija Telekoma kaže, da se nismo o prodajah družb naučili nič.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.