Telekom Slovenije

Konec poletja, začetek objav polletnih rezultatov

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2015 Stran: 27

BORZNI KOMENTAR

Minuli teden so zaznamovale objave polletnih poslovnih rezultatov nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pod vplivom korekcij na svetovnih borzah, s tem paje indeks SBI TOP izgubil nekaj več kot tri odstotke in končal pri vrednosti 709,36 točke.

Pri Cinkarni Celje, katere vrednost delnice je zaradi končanja prodajnega procesa tako re-, koč v prostem padu, so bili rezultati za prvo polovico leta kljub padajočim cenam surovin - nad pričakovanji. Čisti dobiček je sicer upadel za skoraj polovico. Podobno je poslovala tudi naša največja naftha družba Petrol, kjer so prav tako pri padajočih cenah nafte realizirali za šest odstotkov večji dobiček kot v enakem obdobju lani.

Jekleni Roman razume piščance

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 08. 2015 Stran: 11

Portret tedna

Če je za dolgoletnega direktorja Autocommerca (kasneje ACH) Hermana Rigelnika veljalo, da je železni Herman, bi Romana Glaserja, veterinarja in kar 28 let prvega moža Perutnine Ptuj, zlahka poimenovali jekleni Roman. Sploh zdaj, ko se obeta, da bo Slovenska industrija jekla (SIJ) po ponedeljkovi skupščini z vplačilom 40 milijonov evrov svežega kapitala postala pomembna in največja delničarka Perutnine, po verjetni prevzemni ponudbi pa tudi večinska lastnica. Ob tem je na mestu vprašanje, kdo je jeklarje v lasti ruske družine Zubicki pripeljal v Perutnino. Glaser pravi, da je bil to njihov nekdanji dolgoletni direktor Tibor Šimonka, ki je zdaj v Perutnini že leto dni pooblaščenec bank, spet drugi so prepričani, da je SIJ voda na mlin Glaserja, ki bi se kljub 68 letom lahko še nekaj časa obdržal na čelu ptujskega prehrambnega giganta z nekaj več kot 3600 zaposlenimi.

V preteklosti se v Sloveniji to, da so se podjetja ukvarjala z mnogo dejavnostmi, tudi tistimi, ki niso sodila v osnovni posel, ni izkazalo za uspešno. Spomnimo se Pivovarne Laško, ki ni le polnila pijač, ampak je bila tudi trgovec, izdajatelj časopisov in še česa. Z Laščani Glaserja povezuje več kot desetmilijonsko posojilo Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam, katerih vračilo (za zdaj neuspešno) Perutnina že nekaj let terja prek sodišča. Ko so si menedžerji Perutnine in Merkurja v času Janševe vlade želeli zavarovati stolčke z vzajemnima menedžerskima prevzemoma (Merkur je bil pomemben lastnik Perutnine in obratno), je kasneje obema podjetjema šlo v franže na stotine milijonov. Merkur je že v drugem stečajnem postopku, Perutnina pa je v lanskem letnem poročilu za predlani skoraj prepolovila kapital. Glaserjeva uprava, ki dobro vodi osnovno poslovanje Perutnine, je imela še eno zgrešeno naložbo. Probanko. Tam je bil Roman Glaser vrsto let prvi nadzornik in očitno ni ukrepal pravočasno in dovolj odločno, da banka ne bi zašla v težave. Problem za slovenske razmere srednje velike Probanke je bil, ker je bila enostavno premajhna za financiranje vseh (spornih) menedžerskih prevzemov, od katerih se jih je večina končala klavrno. Mnogi so vodstvoma Perutnine in Probanke tudi očitali, da sta prek lastništva druga drugo nadzirali, da pa je bil ta nadzor slab. Pred letom dni je Roman Glaser za Večer povedal, da je bil menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi. Neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pa je pripisal preplačilu prejšnjih delničarjev, med največjimi sta bila državna Kad in tedanja Sod, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ni odobraval. "Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost. Polovico sedanje krize smo si ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le Jože P. Damijan," je dejal Glaser.

Katere državne družbe najbolj polnijo proračun

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 08. 2015 Stran: 5

SEZONA SKUPŠČIN

Danes skupščina Krke, jutri skupščina Luke Koper. Skupni imenovalec? Višje dividende

Sezona skupščin podjetij, ki se marca začne s Petrolom, je na vrhuncu. Pogledali smo, koliko je država »potegnila« iz državnih podjetij in kaj to pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti.

Danes je skupščina Krke (kaj lahko pričakujete, v članku na www.finance.si/8834563), jutri sledi skupščina Luke Koper. Na obeh bo predvidoma država z nasprotnim predlogom zahtevala izplačilo višjih dividend.

Koliko je državaletos že potegnila iz podjetij

Država ima približno osem milijard evrov premoženja, v nekaterih podjetjih je lastnica neposredno, v drugih pa prek SDH, Slovenskega državnega holdinga. Na letošnjih skupščinah - sezona seveda še ni končana -je za svoje deleže (neposredno, Sod, Kad, Zpiz) dobila izplačanih približno 108 milijonov evrov bruto dividend.

Rusi z jeklom tudi do Perutnine Ptuj

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 19. 08. 2015 Stran: 4

Bodo delničarji PP do skupščine le dobili konkretnejša pojasnila? Tudi v zvezi s poročilom za leto 2014 in spreminjanjem za nazaj?

LJUBLJANA, PTUJ Že na samem začetku kaže v zvezi z načrtovano (napovedano) dokapitalizacijo Perutnine Ptuj (PPj omeniti vsaj nekatere pomenljive podrobnosti. Prvič, zeleno luč za skorajšnjo dokapitalizacijo skupine Perutnina Ptuj, po kateri bi njen največji lastnik postala Slovenska industrija jekla (Sij) - lastnik Sija je, kot je znano, ruska skupina Koks, kije njegov večinski delež kupila pred sedmimi leti -, je že prižgal nadzorni svet prve. Drugič, s predvideno dokapitalizacijo naj bi ruski Koks, v interesu katerega bo njegov Sij za zdaj kupil »le« približno 40-odstotni lastniški delež, naredil, rečeno v poslovnem žargonu, komaj prvi korak v smeri dolgoročne strateške naložbe oziroma doseganja končnega cilja, ki je, to je že jasno, postati večinski lastnik danes še slovenske ptujske skupine.

Od Šimonke do Bratine

No, pa je Telekom "naš"! Kolikor ga bo še ostalo

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 08. 2015 Stran: 2

To je torej to. Postopek prodaje Telekoma Slovenije je končan. Bravo, Luka Mesec in preostali - lahko ploskate (saj razumete, kaj v resnici mislim). Pa čeprav, roko na srce, vaša beseda ni bila odločilna pri privatizaciji, ste pa aktivno oblikovali javno mnenje. Telekom Slovenije ostaja »naš«, kolikor ga bo na koncu sploh še ostalo. Spomnimo: leta 2008 bi lahko zanj dobili 400 evrov za delnico (vladala je desna SDS Janeza Janše, ko seje postopek ustavil), zdaj naj bi dobili sto evrov (plus deset evrov že plačanih dividend) oziroma največ sčasoma, če bi bilo vse O. K. s poslovanjem in tožbami - 120 evrov.

Koliko bomo dobili v naslednjem poskusu prodaje? Verjetno še manj. Žal, če si še tako zelo želim (in resnično si), da bi bila država dober gospodar, se je do zdaj izkazala za parazita. Telekom bo (lahko) še naprej imela za molzno kravo za druge svoje projekte.

Prodaja Telekoma Slovenije padla v vodo

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 05. 08. 2015 Stran: 3

Odzivi Po letu in pol je prodajni postopek končan - Britanski sklad zmotila tudi kompleksnost političnega okolja v Sloveniji

Ljubljana - Po odstopu Cinvena od nakupa Telekoma Slovenije (TS) so vse oči uprte v njegove prodajalce, ali bodo sprožili nov prodajni postopek. »Tudi če Telekoma ne prodamo, je treba vse sile usmeriti v povečanje njegove konkurenčne sposobnosti in optimiranje poslovanja,« pravi nekdanji šef TS Peter Grašek.


Po mnenju analitikov je bil odstop Cinvena pričakovan, saj je bila žogica na njegovi strani že slaba dva meseca. Se junija je britanski sklad nakup TS namreč pogojeval s soglasjem makedonskega regulatorja trga za združitev Telekomove tamkajšnje družbe One in operaterja Vip v lasti Telekoma Austria. Ta pogoj je bil izpolnjen že pred tedni, pa se Cinven ni odzval niti, ko je makedonski regulator sporočil, da ne nasprotuje združitvi, je spomnil Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Pri Krki še upanje na višjo dividendo

Medij: Finance Avtorji: M.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2015 Stran: 10

Na ljubljanski borzi so se delnice v skrajšanem tednu rahlo okrepile, indeks SBI TOP je pridobil 0,62 odstotka. Pri Krki je zaradi nove skupščine še upanje na višjo dividendo.

Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu nekoliko zrasel, če ne bi bilo skromnega poprazni čnega petka, bi rast dosegla več kot odstotek. Ob koncu tedna so se namreč za več kot odstotek pocenile delnice Telekoma, Triglava in Pozavarovalnice Save, rahlo je v petek upadel Petrol, ni pa se spremenil tečaj Gorenja in Krke. Zadnja je zaradi postopkovnih napak sklicala novo skupščino, ta bo 20. avgusta. Društvo Mali delničarji Slovenije za ponovljeijo dividendo no skupščino Krke znova predlaga višjo dividendo. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata 2,20 evra na delnico, društvo 3,35 evra bruto na delnico, v nadzornem svetu pa si namesto Julijane Kristl želi Simona Čadeža.

Negotova vrnitev glasov državi v Telekomu in Triglavu

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 06. 2015 Stran: 9

Glasovalne pravice Država spreminja zakon - Mali delničarji se s predlagano rešitvijo ne strinjajo in napovedujejo ustavno presojo

Ljubljana - Pogovori Slovenskega državnega holdinga z britanskim skladom Cinven o prodaji Telekoma Slovenije so do končnega razpleta s prodajo Telekomove makedonske družbe zamrznjena. A če bo Telekom na koncu ostal v državni lasti, se lahko zgodi, da bo država v tej družbi še naprej brez glasovalnih pravic. Podobna je tudi zgodba z Zavarovalnico Triglav.


Državni lastniki v Telekomu in Triglavu že četrto leto zapored nimajo glasovalnih pravic. Zaplet sega v leto 2007, ko so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v devetih državnih družbah, s čimer pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala za zatečeni delež, ni več veljala. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je leta 2011 od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahtevala objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod prevzemni prag in jim odvzela glasovalne pravice.

Boj za vrnitev glasov

Prodaja Telekoma: kot kaže, s to spet ne bo nič

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 15. 06. 2015 Stran: 11

Največ možnosti, da se prodaja nadaljuje jeseni - kaj bi to prineslo?

Krovni upravljavec državnega premoženja SDH bo danes odgovoril britanskemu skladu Cinven na njegovo pismo, poslano v soboto zvečer: po neuradnih informacijah s sredine včerajšnjega dne kaže na začasno ustavitev prodaje do jeseni, ki lahko prinese še nižjo kupnino. Možnosti, da bi katerakoli stran prevzela »makedonsko tveganje«, pa so majhne. Če prodaje ne bo, bo postopek propadel že drugič - leta 2008 je zaradi nasprotovanja SLS in Desusa prodajo za 40S evrov za delnico ustavil tedanji premier Janez Janša.

Cinven je, smo razkrili včeraj, SDH pisal, da res ne more prevzeti tveganja ob morebitni zavrnitvi ali pogojevani združitvi Telekomove makedonske hčere One z Vipom, kije v lasti Telekoma Austrie. Spomnimo, da sta Telekom in Telekom Austria konec prejšnjega leta podpisala pogodbo, ki predvideva najprej združitev obeh družb, nato pa Telekomov izstop iz združene družbe. Če bi to storil takoj, bi bil posel vreden sto milijonov evrov, vsako leto ostanka v združeni družbi pa bi sicer prineslo dodatnih deset milijonov evrov.

Že davno prečrtali Telekom

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 11. 06. 2015 Stran: 3

V petnajstih letih zdrah okoli prodaje Telekoma je imela država več priložnosti, da zanj iztrži tudi več milijard evrov, vmes pa so ceno zbile številne zgrešene odločitve

Odločanje o (ne)prodaji Telekoma britanskemu Cinvenu je zaključek obsežnega spopada različnih interesnih mrež, ki traja že od konca devetdesetih. Vmes so se v zgodbo vključevali kupci, ki so bili za nacionalnega teleoperaterja pripravljeni odšteti zneske, ob katerih je ponudba Britancev drobiž. Domačim lobijem jih je pod krinko nacionalnega interesa uspevalo odbijati nekje do leta 2011, ko so bile pod vlado Boruta Pahorja sprejete nekatere ključne odločitve, ki so oblikovale današnjo podobo Telekoma.

Pri razumevanju celotne zgodbe je treba vedeti, kaj je sploh predmet posla. Jedro kupčije namreč niti ni Telekom, temveč Mobitel, v katerem je skoncentrirana večina premoženja skupine. Vse do leta 2011 je Telekom obsegal predvsem blagovno znamko in omrežje zastarele fiksne telefonije, zlata kura - mobilna telefonija - pa je bila v lasti Mobitela, ki je kot hčerinska družba deloval ločeno od matice. Nakar je prišlo do obrata.

Skrivalnice ob pripojitvi Mobitela

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.