Telekom Slovenije

Dividendna samopostrežna

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 14. 09. 2015 Stran: 5

Država je že pred nekaj leti ugotovila, da so priročen vir za krpanje luknjastih javnih financ lahko tudi ustvarjeni dobički državnih podjetij, kijihje mogoče izplačati v obliki dividend. Tako je v preteklosti iz marsikatere državne družbe posrkala kar celoten dobiček ali pa ji pustila le drobiž. In nič drugače ni bilo letos. V blagajni države in Slovenskega državnega holdinga (SDH) naj bi se iz tega vira letos nateklo okoli 150 milijonov evrov.

Prav je, da država od družb, ki so v njeni (sojlasti, pričakuje določen donos. Ta je v nedavno sprejeti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države končno tudi prvič javno predpisan, četudi je po mnenju nekaterih gospodarstvenikov še prenizek. Ne more pa biti samoumevno, da lahko država za pokrivanje svojih potreb samopostrežno posega po razpoložljivih bilančnih dobičkih družb ne glede na razvojne potrebe podjetij. Še posebej ne tako, da svoj večji apetit izkazuje z nasprotnim predlogom šele na sami skupščini.

NKBM mora razkriti svetovalne pogodbe

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 09. 2015 Stran: 3

Odločitev sodišča Javni so tudi podatki iz obdobja pred uveljavitvijo novele o dostopu do informacij javnega značaja

Ljubljana - Podjetja v pretežni državni lasti morajo na zahtevo razkriti tudi podatke o svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodbah, sklenjenih pred 17. aprilom 2014, ko je začela veljati novela zakona, ki se na tako razkritje nanaša. To je mogoče sklepati iz odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo uradu informacijskega pooblaščenca v sporu z NKBM o tem vprašanju.


Tako bo tudi NKBM zdaj morala razkriti zahtevane podatke o svetovalnih pogodbah od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je začela veljati 17. aprila lani, je namreč družbam v pretežni državni ali lokalni lasti naložil, da morajo razkriti podatke o tem, s kom, kdaj, za kaj in za kolikšno vrednost so sklenile svetovalne, donatorske, sponzorske in druge podobne pogodbe. V uradu informacijskega pooblaščenca so odločili, da mora NKBM na novinarsko zahtevo te podatke razriti tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. A NKBM se je glede te odločitve pritožila na upravno sodišče, ki pa je njeno tožbo zavrnilo.

Konec poletja, začetek objav polletnih rezultatov

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2015 Stran: 27

BORZNI KOMENTAR

Minuli teden so zaznamovale objave polletnih poslovnih rezultatov nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pod vplivom korekcij na svetovnih borzah, s tem paje indeks SBI TOP izgubil nekaj več kot tri odstotke in končal pri vrednosti 709,36 točke.

Pri Cinkarni Celje, katere vrednost delnice je zaradi končanja prodajnega procesa tako re-, koč v prostem padu, so bili rezultati za prvo polovico leta kljub padajočim cenam surovin - nad pričakovanji. Čisti dobiček je sicer upadel za skoraj polovico. Podobno je poslovala tudi naša največja naftha družba Petrol, kjer so prav tako pri padajočih cenah nafte realizirali za šest odstotkov večji dobiček kot v enakem obdobju lani.

Jekleni Roman razume piščance

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Po svetu Datum: 29. 08. 2015 Stran: 11

Portret tedna

Če je za dolgoletnega direktorja Autocommerca (kasneje ACH) Hermana Rigelnika veljalo, da je železni Herman, bi Romana Glaserja, veterinarja in kar 28 let prvega moža Perutnine Ptuj, zlahka poimenovali jekleni Roman. Sploh zdaj, ko se obeta, da bo Slovenska industrija jekla (SIJ) po ponedeljkovi skupščini z vplačilom 40 milijonov evrov svežega kapitala postala pomembna in največja delničarka Perutnine, po verjetni prevzemni ponudbi pa tudi večinska lastnica. Ob tem je na mestu vprašanje, kdo je jeklarje v lasti ruske družine Zubicki pripeljal v Perutnino. Glaser pravi, da je bil to njihov nekdanji dolgoletni direktor Tibor Šimonka, ki je zdaj v Perutnini že leto dni pooblaščenec bank, spet drugi so prepričani, da je SIJ voda na mlin Glaserja, ki bi se kljub 68 letom lahko še nekaj časa obdržal na čelu ptujskega prehrambnega giganta z nekaj več kot 3600 zaposlenimi.

V preteklosti se v Sloveniji to, da so se podjetja ukvarjala z mnogo dejavnostmi, tudi tistimi, ki niso sodila v osnovni posel, ni izkazalo za uspešno. Spomnimo se Pivovarne Laško, ki ni le polnila pijač, ampak je bila tudi trgovec, izdajatelj časopisov in še česa. Z Laščani Glaserja povezuje več kot desetmilijonsko posojilo Perutnine Infond Holdingu in Centru Naložbam, katerih vračilo (za zdaj neuspešno) Perutnina že nekaj let terja prek sodišča. Ko so si menedžerji Perutnine in Merkurja v času Janševe vlade želeli zavarovati stolčke z vzajemnima menedžerskima prevzemoma (Merkur je bil pomemben lastnik Perutnine in obratno), je kasneje obema podjetjema šlo v franže na stotine milijonov. Merkur je že v drugem stečajnem postopku, Perutnina pa je v lanskem letnem poročilu za predlani skoraj prepolovila kapital. Glaserjeva uprava, ki dobro vodi osnovno poslovanje Perutnine, je imela še eno zgrešeno naložbo. Probanko. Tam je bil Roman Glaser vrsto let prvi nadzornik in očitno ni ukrepal pravočasno in dovolj odločno, da banka ne bi zašla v težave. Problem za slovenske razmere srednje velike Probanke je bil, ker je bila enostavno premajhna za financiranje vseh (spornih) menedžerskih prevzemov, od katerih se jih je večina končala klavrno. Mnogi so vodstvoma Perutnine in Probanke tudi očitali, da sta prek lastništva druga drugo nadzirali, da pa je bil ta nadzor slab. Pred letom dni je Roman Glaser za Večer povedal, da je bil menedžerski prevzem Perutnine v obliki konzorcija z nekoč uspešnima Probanko in Merkurjem ter ob največjem posamičnem lastniku - Perutninarski zadrugi Ptuj - smiseln kot zaščita Perutnine pred zunanjimi vplivi. Neuspešnost Merkurjevega menedžerskega prevzema pa je pripisal preplačilu prejšnjih delničarjev, med največjimi sta bila državna Kad in tedanja Sod, kasnejših nezakonitih potez tedanjega Merkurjevega vodstva pa ni odobraval. "Leta 2009 so povečini kratkoročni krediti podjetij postali pri slovenskih bankah neobnovljivi, banke so zasegale lastniške deleže, ki pa so močno izgubljali vrednost. Polovico sedanje krize smo si ustvarili sami, kar pa je med ekonomisti pravilno ugotovil le Jože P. Damijan," je dejal Glaser.

Katere državne družbe najbolj polnijo proračun

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 08. 2015 Stran: 5

SEZONA SKUPŠČIN

Danes skupščina Krke, jutri skupščina Luke Koper. Skupni imenovalec? Višje dividende

Sezona skupščin podjetij, ki se marca začne s Petrolom, je na vrhuncu. Pogledali smo, koliko je država »potegnila« iz državnih podjetij in kaj to pomeni v primerjavi s prejšnjimi leti.

Danes je skupščina Krke (kaj lahko pričakujete, v članku na www.finance.si/8834563), jutri sledi skupščina Luke Koper. Na obeh bo predvidoma država z nasprotnim predlogom zahtevala izplačilo višjih dividend.

Koliko je državaletos že potegnila iz podjetij

Država ima približno osem milijard evrov premoženja, v nekaterih podjetjih je lastnica neposredno, v drugih pa prek SDH, Slovenskega državnega holdinga. Na letošnjih skupščinah - sezona seveda še ni končana -je za svoje deleže (neposredno, Sod, Kad, Zpiz) dobila izplačanih približno 108 milijonov evrov bruto dividend.

Rusi z jeklom tudi do Perutnine Ptuj

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 19. 08. 2015 Stran: 4

Bodo delničarji PP do skupščine le dobili konkretnejša pojasnila? Tudi v zvezi s poročilom za leto 2014 in spreminjanjem za nazaj?

LJUBLJANA, PTUJ Že na samem začetku kaže v zvezi z načrtovano (napovedano) dokapitalizacijo Perutnine Ptuj (PPj omeniti vsaj nekatere pomenljive podrobnosti. Prvič, zeleno luč za skorajšnjo dokapitalizacijo skupine Perutnina Ptuj, po kateri bi njen največji lastnik postala Slovenska industrija jekla (Sij) - lastnik Sija je, kot je znano, ruska skupina Koks, kije njegov večinski delež kupila pred sedmimi leti -, je že prižgal nadzorni svet prve. Drugič, s predvideno dokapitalizacijo naj bi ruski Koks, v interesu katerega bo njegov Sij za zdaj kupil »le« približno 40-odstotni lastniški delež, naredil, rečeno v poslovnem žargonu, komaj prvi korak v smeri dolgoročne strateške naložbe oziroma doseganja končnega cilja, ki je, to je že jasno, postati večinski lastnik danes še slovenske ptujske skupine.

Od Šimonke do Bratine

No, pa je Telekom "naš"! Kolikor ga bo še ostalo

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 05. 08. 2015 Stran: 2

To je torej to. Postopek prodaje Telekoma Slovenije je končan. Bravo, Luka Mesec in preostali - lahko ploskate (saj razumete, kaj v resnici mislim). Pa čeprav, roko na srce, vaša beseda ni bila odločilna pri privatizaciji, ste pa aktivno oblikovali javno mnenje. Telekom Slovenije ostaja »naš«, kolikor ga bo na koncu sploh še ostalo. Spomnimo: leta 2008 bi lahko zanj dobili 400 evrov za delnico (vladala je desna SDS Janeza Janše, ko seje postopek ustavil), zdaj naj bi dobili sto evrov (plus deset evrov že plačanih dividend) oziroma največ sčasoma, če bi bilo vse O. K. s poslovanjem in tožbami - 120 evrov.

Koliko bomo dobili v naslednjem poskusu prodaje? Verjetno še manj. Žal, če si še tako zelo želim (in resnično si), da bi bila država dober gospodar, se je do zdaj izkazala za parazita. Telekom bo (lahko) še naprej imela za molzno kravo za druge svoje projekte.

Prodaja Telekoma Slovenije padla v vodo

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 05. 08. 2015 Stran: 3

Odzivi Po letu in pol je prodajni postopek končan - Britanski sklad zmotila tudi kompleksnost političnega okolja v Sloveniji

Ljubljana - Po odstopu Cinvena od nakupa Telekoma Slovenije (TS) so vse oči uprte v njegove prodajalce, ali bodo sprožili nov prodajni postopek. »Tudi če Telekoma ne prodamo, je treba vse sile usmeriti v povečanje njegove konkurenčne sposobnosti in optimiranje poslovanja,« pravi nekdanji šef TS Peter Grašek.


Po mnenju analitikov je bil odstop Cinvena pričakovan, saj je bila žogica na njegovi strani že slaba dva meseca. Se junija je britanski sklad nakup TS namreč pogojeval s soglasjem makedonskega regulatorja trga za združitev Telekomove tamkajšnje družbe One in operaterja Vip v lasti Telekoma Austria. Ta pogoj je bil izpolnjen že pred tedni, pa se Cinven ni odzval niti, ko je makedonski regulator sporočil, da ne nasprotuje združitvi, je spomnil Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Pri Krki še upanje na višjo dividendo

Medij: Finance Avtorji: M.K. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 29. 06. 2015 Stran: 10

Na ljubljanski borzi so se delnice v skrajšanem tednu rahlo okrepile, indeks SBI TOP je pridobil 0,62 odstotka. Pri Krki je zaradi nove skupščine še upanje na višjo dividendo.

Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu nekoliko zrasel, če ne bi bilo skromnega poprazni čnega petka, bi rast dosegla več kot odstotek. Ob koncu tedna so se namreč za več kot odstotek pocenile delnice Telekoma, Triglava in Pozavarovalnice Save, rahlo je v petek upadel Petrol, ni pa se spremenil tečaj Gorenja in Krke. Zadnja je zaradi postopkovnih napak sklicala novo skupščino, ta bo 20. avgusta. Društvo Mali delničarji Slovenije za ponovljeijo dividendo no skupščino Krke znova predlaga višjo dividendo. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata 2,20 evra na delnico, društvo 3,35 evra bruto na delnico, v nadzornem svetu pa si namesto Julijane Kristl želi Simona Čadeža.

Negotova vrnitev glasov državi v Telekomu in Triglavu

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 06. 2015 Stran: 9

Glasovalne pravice Država spreminja zakon - Mali delničarji se s predlagano rešitvijo ne strinjajo in napovedujejo ustavno presojo

Ljubljana - Pogovori Slovenskega državnega holdinga z britanskim skladom Cinven o prodaji Telekoma Slovenije so do končnega razpleta s prodajo Telekomove makedonske družbe zamrznjena. A če bo Telekom na koncu ostal v državni lasti, se lahko zgodi, da bo država v tej družbi še naprej brez glasovalnih pravic. Podobna je tudi zgodba z Zavarovalnico Triglav.


Državni lastniki v Telekomu in Triglavu že četrto leto zapored nimajo glasovalnih pravic. Zaplet sega v leto 2007, ko so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v devetih državnih družbah, s čimer pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala za zatečeni delež, ni več veljala. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je leta 2011 od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahtevala objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod prevzemni prag in jim odvzela glasovalne pravice.

Boj za vrnitev glasov

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.