Telekom Slovenije

Delničarjem Telekoma Slovenije 32,5 milijona evrov dividend

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 14. maj. 2016 Stran: 6

Delničarji med drugim v nadzorni svet imenovali Dimitrija Marjanoviča in potrdili sklepe spremembe statuta v smeri širitve dejavnosti

Delničarji Telekoma Slovenije so na včerajšnji skupščini družbe sprejeli sklep, da se za dividende nameni pet evrov bruto na delnico oziroma skupno 32,53 milijona evrov. Preostali del bilančnega dobička za lansko leto v višini 9,73 milijona evrov je skupščina, na kateri je bilo prisotnega 80 odstotkov kapitala, prenesla v naslednje leto. Lani je največji slovenski telekomunikacijski operater, ki je v večinski državni lasti, za dividende sicer namenil ves bilančni dobiček v višini 65,05 milijona evrov oziroma 10 evrov bruto na delnico.

Skupščina se je poleg tega danes seznanila z odstopom Mateja Goloba Matzeleta s funkcije člana nadzornega sveta, ki predstavlja kapital. Namesto njega je v nadzorni svet na podlagi nasprotnega predloga SDH imenovala Dimitrija Marjanoviča. Osnovni predlog je sicer za imenovanje predvideval Charlesa J. Burdicka.

Država od Telekoma ni zahtevala višjih dividend - Boj za fiksno telefonijo v javni upravi

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 14. maj. 2016 Stran: 1 in 3

Skupščina delničarjev Nadomestni državni nadzornik je Dimitrij Marjanovič iz SDH - Delavski direktor z diplomo 

Ljubljana - Delničarji Telekoma Slovenije (TS) bodo za vsako od dobrih 6,5 milijona delnic dobili pet evrov (bruto) dividende. Država tako prvič po nekaj letih ni zahtevala višjih dividend, in to čeprav je po nekaj letih končno spet imela glasovalno pravico in je bila skupščina že ob napovedani uri sklepčna. 


Večinski lastniki Telekoma, država, SDH in Kad, ki so se lani »prestrašili« prodaje Telekoma, bodo tako skupaj dobili malo manj kot za 24 milijonov evrov bruto dividend. Še enkrat manj kot lani, ko je bila dividenda deset evrov. 

Se je pa zato na skupščini kot aktivna lastnica država vmešala v izbor novega člana nadzornega sveta TS, saj je Matej Golob Metzele s te funkcije že pred tedni odstopil. Namesto predlaganega Charlesa J. Burdicka je novi nadzornik s štiriletnim mandatom na predlog SDH že z včerajšnjim dnem postal Dimitrij Marjanovič, direktor finančnega upravljanja v SDH. 

Član sveta delavcev TS in mali delničar Robert Ekart je skupščini neuspešno predlagal, da naj pri spreminjanju statuta ne postavlja visokošolske izobrazbene zahteve za delavskega direktorja in člana uprave, češ da bi to pomenilo kršenje ustavne pravice delavcev do soodločanja pri upravljanju družbe. (Morebitna ustavna pritožba Telekoma ne bi bila presenečenje.) Ločeno so delničarji podprli druge spremembe, tako da se bo TS lahko podal v posle z energijo, zavarovalništvom, zdravstvom in socialo. 

Država spet z glasovalnimi pravicami v Telekomu

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 02. 2016 Stran: 6

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom s skoraj tričetrtinskim lastniškim deležem vrnila glasovalne pravice v Telekomu Slovenije. Te so jim bile zaradi usklajenega delovanja odvzete pred skoraj tremi leti, nazaj pa so jih lahko zahtevali na podlagi lani spremenjenega zakona o prevzemih.

Bomo Heinekenu vrnili polovico kupnine?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Prevzemni prag in vrnitev glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2015 Stran: 10

Zakonske novosti Zaščitile naj bi male delničarje, a ti z njimi niso zadovoljni

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti zakona o prevzemih, ki so jo včeraj potrdili poslanci. Mali delničarji z rešitvami niso zadovoljni.


Omenjena sprememba naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila preglednost prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev. Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico. Ta rešitev naj bi preprečila postopno utrjevanje kontrolnega deleža po »nepravični ceni«, a zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo. S tem se strinja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), rešitvi pa niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu: Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov.

Vrnitev državnih glasov v Triglavu in Telekomu

O vračilu glasov v Telekomu in Triglavu

Medij: Delo Avtorji: Ma.G. Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 09. 2015 Stran: 10

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti novele zakona o prevzemih, o kateri bodo danes razpravljali poslanci. Omenjena novela naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila postopek preglednosti prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev.

Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki bo znašal 50 odstotkov plus delnico. A zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico prevzemnika. S tem se strinjata tudi Agencija za tig vrednostnih papirjev in Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS). Novela prinaša še zakonske podlage za vrnitev glasovalnih pravic državnim lastnikom v Triglavu in Telekomu. A MDS se niti s tem ne strinja, ker da gre za retroaktiven poseg. Ali bodo to določilo novele dali v ustavno presojo, se v MDS še niso odločili. Ustavni sodniki so o podobni rešitvi v zvezi s tem že presojali in odločili v škodo državnih lastnikov.

Bo država dobila glasove v Triglavu

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 23. 09. 2015 Stran: 9

Danes je na dnevnem redu poslancev druga obravnava sprememb zakona o prevzemih, ki predvideva, da bodo državi vrnjene odvzete glasovalne pravice v Telekomu Slovenije in Zavarovalnici Triglav. Poslanci morajo sicer predlog obravnavati še enkrat, predvideva se, da bo začel veljati do konca leta.

In kako zakon rešuje državno »zagato« v omenjenih podjetjih, v katerih je agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi odvzela glasove zaradi trgovanja z delnicami prek prevzemnega praga (sloje sicer za manjše zneske, stanje je vrnjeno v prvotno, a ATVP glasov ni vrnil)? »Prehodna določba navedenega predloga pomeni pravno podlago za izdajo novih ugotovitvenih odločb, s katerimi ATVP ugotovi prenehanje mirovanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki bo na dan uveljavitve tega zakona izpolnjeval pogoje.

Dividendna samopostrežna

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 14. 09. 2015 Stran: 5

Država je že pred nekaj leti ugotovila, da so priročen vir za krpanje luknjastih javnih financ lahko tudi ustvarjeni dobički državnih podjetij, kijihje mogoče izplačati v obliki dividend. Tako je v preteklosti iz marsikatere državne družbe posrkala kar celoten dobiček ali pa ji pustila le drobiž. In nič drugače ni bilo letos. V blagajni države in Slovenskega državnega holdinga (SDH) naj bi se iz tega vira letos nateklo okoli 150 milijonov evrov.

Prav je, da država od družb, ki so v njeni (sojlasti, pričakuje določen donos. Ta je v nedavno sprejeti strategiji upravljanja kapitalskih naložb države končno tudi prvič javno predpisan, četudi je po mnenju nekaterih gospodarstvenikov še prenizek. Ne more pa biti samoumevno, da lahko država za pokrivanje svojih potreb samopostrežno posega po razpoložljivih bilančnih dobičkih družb ne glede na razvojne potrebe podjetij. Še posebej ne tako, da svoj večji apetit izkazuje z nasprotnim predlogom šele na sami skupščini.

NKBM mora razkriti svetovalne pogodbe

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 09. 2015 Stran: 3

Odločitev sodišča Javni so tudi podatki iz obdobja pred uveljavitvijo novele o dostopu do informacij javnega značaja

Ljubljana - Podjetja v pretežni državni lasti morajo na zahtevo razkriti tudi podatke o svetovalnih, sponzorskih in podobnih pogodbah, sklenjenih pred 17. aprilom 2014, ko je začela veljati novela zakona, ki se na tako razkritje nanaša. To je mogoče sklepati iz odločitve upravnega sodišča, ki je pritrdilo uradu informacijskega pooblaščenca v sporu z NKBM o tem vprašanju.


Tako bo tudi NKBM zdaj morala razkriti zahtevane podatke o svetovalnih pogodbah od 1. oktobra 2012 do 17. aprila 2014. Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), ki je začela veljati 17. aprila lani, je namreč družbam v pretežni državni ali lokalni lasti naložil, da morajo razkriti podatke o tem, s kom, kdaj, za kaj in za kolikšno vrednost so sklenile svetovalne, donatorske, sponzorske in druge podobne pogodbe. V uradu informacijskega pooblaščenca so odločili, da mora NKBM na novinarsko zahtevo te podatke razriti tudi za obdobje pred uveljavitvijo ZDIJZ-C. A NKBM se je glede te odločitve pritožila na upravno sodišče, ki pa je njeno tožbo zavrnilo.

Konec poletja, začetek objav polletnih rezultatov

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2015 Stran: 27

BORZNI KOMENTAR

Minuli teden so zaznamovale objave polletnih poslovnih rezultatov nekaterih najpomembnejših slovenskih podjetij. Trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pod vplivom korekcij na svetovnih borzah, s tem paje indeks SBI TOP izgubil nekaj več kot tri odstotke in končal pri vrednosti 709,36 točke.

Pri Cinkarni Celje, katere vrednost delnice je zaradi končanja prodajnega procesa tako re-, koč v prostem padu, so bili rezultati za prvo polovico leta kljub padajočim cenam surovin - nad pričakovanji. Čisti dobiček je sicer upadel za skoraj polovico. Podobno je poslovala tudi naša največja naftha družba Petrol, kjer so prav tako pri padajočih cenah nafte realizirali za šest odstotkov večji dobiček kot v enakem obdobju lani.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.