Telekom Slovenije

Skupščina Telekom Slovenije - dividenda delničarjem po nasprotnem predlogu AUKN v višini 3,40 EUR in izvolitev novih članov NS

Na današnji 20. skupščini Telekoma Slovenije, ki je potekala na sedežu družbe v Ljubljani, so se delničarji družbe seznanili s poslovanjem družbe v letu 2010 ter odločali o delitvi 29,5 milijona bilančnega dobička. Skupščina delničarjev je potrdila in odobrila delo uprave in nadzornega sveta v letu 2010, jima podelila razrešnico, sprejela spremembe in dopolnitve statuta ter izvolila nova člana NS družbe.

 

Ljubljana, 31. avgust 2011


 

Današnje skupščine Telekoma Slovenije so se udeležili delničarji - lastniki 5.333.817 delnic ali 81,99 % celotnega kapitala družbe. Društvo MDS je tudi tokrat izvedlo organizirano zbiranje pooblastil. Pooblaščenca Društva MDS – Adolf Zupan in Ljubiša Stanojević sta skupaj zastopala 47 delničarjev – lastnikov 45.031 delnic ali 0,35 % kapitala. 

 

Potrjene spremembe in dopolnitve statuta

Spremembe in dopolnitve statuta so delničarji podprli s kar 99,58 % prisotnih glasov. Te zajemajo mdr. razširitev dejavnosti družbe Telekom, ki je potrebna zaradi pripojitve družbe Mobitel julija 2011, spremembe pogojev kandidatov za člane uprave, uvedbo soglasja nadzornega sveta k odločitvam uprave glede dajanja poroštev in garancij.

 

Delničarjem 3,40 EUR dividende, upravi in NS razrešnica

20. skupščina Telekoma Slovenije

Delničarji se bodo seznanili z letnim poročilom, hkrati pa bo skupščina sprejela tudi sklep o delitvi bilančnega dobička. Čeprav je le ta nižji od lanskega, Uprava in NS predlagata enako dividendo kot lani, to je 3,00 EUR za posamezno delnico oziroma 2/3 celotnega dobička za leto 2010. V Društvu MDS pozdravljamo tovrstno odločitev družbe, saj menimo da je v trenutnih razmerah dividenda izredno pozitiven signal za delničarje Telekoma Slovenije.

Skupščina bo prav tako potrdila razrešnico Upravi in NS, delničarji pa bodo glasovali tudi o dveh novih članih Nadzornega sveta, potem ko sta iz slednjega odstopila mag. Ciril Kafol in dr. Zvonko Kremljak. Ker je Društvo MDS nominacijskemu odboru posredoval tudi svoj predlog za izvolitev nadomestnega člana NS, bomo ta isti predlog predložili tudi skupščini družbe, v upanju, da bi mali delničarji Telekoma Slovenije, ki jih je nekaj več kot 12.000 in zastopajo malenkost manj kot 15 % kapitala družbe, dobili svojega predstavnika v NS.

19. skupščina Telekoma Slovenije - uspešna pripojitev Mobitela

Na 19. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d., so pooblaščenci Društva MDS zastopali 22.466 delnic oziroma 0,43 % kapitala prisotnega na skupščini. Delničarji so praktično soglasno podali soglasje o pripojitvi družbe Mobitel, d.d. k družbi Telekom Slovenije, d.d.

 

Ljubljana, 15. junij 2011


 
Glede na številne medijske objave, odzive in morebitna odprta vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z Elaboratom, ki ga je Telekom pripravil v okviru projekta Orion in predvideva združitev Telekoma in Mobitela v enotno družbo dne 1. 7. 2011, je Društvo MDS sprejelo in podalo naslednja stališča:

  • Združitveni postopki operaterjev fiksne in mobilne telefonije ne predstavljajo nič novega v svetu telekomunikacij. Večina velikih tujih telekomunikacijskih družb je v preteklosti že opravila podobne postopke, saj so se zavedale prednosti novih tehnologij, povečanja tržnega deleža in zaščite že obstoječih segmentov prihodka. Ne nazadnje, po nekaterih ocenah lahko združevanje fiksne in mobilne tehnologije po načelu FMC (Fixed-Mobile Convergence) lahko združenim operaterjem v petih letih omogoči tudi do 15-odstotno povečanje prihodkov, kar je vsekakor dobro tako za družbo, kot tudi njene lastnike - delničarje.
  • Dejstvo je, da je vedno več različnih želja in zahtev uporabnikov telekomunikacijskih storitev po drugačnih vsebinah, kot so osnovne funkcije telefoniranja (npr. možnosti fotografiranja, predvajanja glasbe, hitrejšega pošiljanja in sprejemanja elektronske pošte, brskanja po spletu, uporabe različnih IT aplikacij ipd.). S tovrstnim združevanjem bodo uporabniki imeli možnost dobiti več različnih in bolj naprednih storitev na enem mestu (one-stop shop).
  • V organizacijskem smislu, združevanje služb obeh družb je korak naprej v optimizaciji in pomeni novo kvaliteto uporabniku prijaznejših storitev, na dolgi rok pa tudi zmanjševanje stroškov.

Poročilo iz 18. skupščine Telekoma Slovenije - Izredna revizija 'DA', sklad lastnih delnic 'NE'

Na 18. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d, so pooblaščenci Društva MDS zastopali kar 39.859 delnic oz. 0,8 % kapitala prisotnega na skupščini. Delničarji so potrdili zahtevo KAD-a in SOD-a o posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v zadnjih petih letih, niso pa potrdili sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic.

 

Ljubljana, 24. 3. 2011


 

Za ogled prispevka TV SLO 1 o 18. skupščini Telekom Slovenije kliknite na sliko ali TUKAJ.

Sklad lastnih delnic ni bil potrjen

Skupščina ni podprla sklepa o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, ki ga je predlagala skupina delničarjev, ki ima v lasti okrog šest odstotkov družbe. Gre za delničarje NFD, Kapitalska družba, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav. Prav tako so zavrnili nasprotni predlog družbe KD Skladi, ki je predlagal spremembo razpona pri nakupni ceni delnic, in je to dodatno argumentirala z dejstvom, da ima Telekom Slovenije glede na razpoložljive podatke cca 100 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki bi se ga lahko namenilo bodisi razdolževanju bodisi kakšnim drugim stvarem.

 

Sklada lastnih delnic ni rešitev za dvig vrednosti delnice

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUNK) države je predlogu nasprotovala, tako kot tudi uprava in nadzorni svet družbe. Po mnenju AUKN mora biti oblikovanje sklada lastnih delnic premišljeno in podprto z dolgoročno poslovno strategijo podjetja, odkup pa bi lahko negativno vplival na kapitalske ustreznosti družbe in imel tudi verjetno negativnih vplivov na mednarodno boniteto družbe. Vrednost morajo odražati predvsem dobri poslovni rezultati družbe in sistematično uresničevanje njene strategije.

 

Izglasovana je bila posebna revizija za zadnjih 5 let

Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki imata skupaj v lasti petino Telekoma, sta zahtevala, da se med drugim razišče Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini, nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorji bodo med drugim ocenili, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani ter kako vplivajo na družbo z vidika izpostavljenosti tveganjem. Kot zanimivost povejmo, da sta SOD in KAD lani podelila razrešnico bivši Upravi, katero sta sedaj vzela pod drobnogled.

 

Nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet

Rajko Stanković – predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je predlagal nasprotni sklep, s katerim bi revizija zajela le obdobje do konca mandata prejšnje uprave se pravi od 24.03.2006 in do 01. 03. 2010, saj lahko posle pod sedanjo upravo kadarkoli preveri notranja revizija. Zahtevali pa so tudi, da se preveri delovanje notranje revizije, ki očitno teh nepravilnosti ni zasledila, ali pa o tem ni upala poročati?!

18. skupščina Telekoma Slovenije

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) že od ustanovitve dalje organizirano zastopa male delničarje Telekoma Slovenije, d.d. V kratkem času in s skromnimi sredstvi smo zbrali dovolj pooblastil, da smo na 16. skupščini Telekoma Slovenije leta 2009 zastopali 19.848 delnic oz. 0,4 % prisotnega kapitala, na 17. skupščini Telekoma Slovenije leta 2010, pa smo zastopali že čez 24.900 delnic.

Ljubljana, 10. marec 2011


 

DRUŠTVO MDS LANI OB PODPORI REPUBLIKE SLOVENIJE, KOT DELNIČARJA, USPELO Z NASPROTNIM PREDLOGOM

Na lanski, 17. skupščini Telekoma Slovenije je bil na predlog Društva MDS sprejet tudi nasprotni sklep, s katerim skupščina ni podelila razrešnice nekdanji Upravi pod vodstvom Bojana Dremlja in nadzornikom pod vodstvom Damjana Koletnika. Za takšen predlog smo se odločili na podlagi ugotovitev o velikih izgubah ter dvomljivih poslih na Balkanu. Posledica tega je tudi sedaj uradno potrjena izguba 211 mio EUR, Uprava Telekoma Slovenije, d.d. pa naj bi odgovorne tudi odškodninsko tožila, kot sledi iz medijske izjave g. Ivice Kranjčeviča - predsednika Uprave.

PREDMET SKUPŠČINE: USTANOVITEV SKLADA LASTNIH DELNIC IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST NADZORNIKOV IN UPRAVE

Pri pripravi na 18. sejo skupščino Telekoma Slovenije je mag. Adolf Zupan, predsednik Odbora malih delničarjev Telekoma Slovenije pri Društvu MDS predlagal, da NE PODPREMO ustanovitev sklada lastnih delnic. Mag. Adolf Zupan je podjetnik in strokovnjak z bogatimi izkušnjami na področju telekomunikacij, ki je v svoji bogati poslovni karieri bil dolgoletni pomočnik generalnega direktorja PTT podjetja Slovenije, od leta 1993 pa direktor tedanje PTT Slovenija in ne nazadnje tako predsednik, kot tudi član Uprave Telekoma Slovenije.

USTANOVITVE SKLADA LASTNIH DELNIC DRUŠTVO MDS NE PODPIRA

17. skupščina Telekoma Slovenije - Predstavnik Vlade podprl Društvo MDS pri ločenem glasovanju o razrešnicah

Predstavniki Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) so se danes, 1. julija, udeležili 17. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d., kjer so preko organiziranega zbiranja pooblastil zastopali preko 24.000 glasov. Na volje je tudi video zapis celotne skupščine. Za ogled pritisnite TUKAJ.
 
Ljubljana, 1. julij 2010

Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, je na skupščini podal nasprotni predlog o podeljevanju razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu in predlagal ločeno poimensko glasovanje. Dejstvo je namreč, da se je 26. aprila 2009 zamenjal nadzorni svet, kar upravičuje smiselnost ločenega glasovanja o razrešnicah.
 
Predstavnik Republike Slovenije oziroma Vlade je podprl nasprotno predlog Društva MDS, hkrati pa se je izkazalo, da je predlog po ločenem glasovanju utemeljen, saj skupščina NI podelila razrešnice tako staremu predsedniku Uprave, Bojanu Dremlju, kot tudi staremu predsedniku Nadzornega sveta, Damjanu Koletniku. Brez razrešnice pa so na skupščini ostali tudi trije predstavniki delavcev.
 
V Društvu MDS pozdravljamo podporo Vlade in s tem tudi upamo, da bo trenutna Uprava in Nadzorni svet kompetentno in premišljeno izvedla napovedano prenovo družbe, ter da bodo nepodeljene razrešnice imeli tudi moralni pomen za vse predstavnike Uprav in Nadzornih svetov v delniških družbah po vsej Sloveniji, saj smo prepogostokrat priča 'navidezni' nedotakljivosti vodstev družb, čeprav je njihova odgovornost jasna.

Delavci v Luki Koper na dveh tirih

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.


Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

V Telekomu ni prostora za dejavnosti z izgubo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 


Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Namesto rezultatov preštevajo naše in njihove

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 2

Telekom Slovenije Jamnik: Družba je v odlični formi - Skobe napovedal rast prihodkov in dobička - Premalo upravljavske preglednosti

Ljubljana - »Verjamem v ustreznost korporativnih postopkov in verjamem, da je v interesu države imenovanje najboljših možnih posameznikov. Upam, da si bodo vsi izvoljeni prizadevali za iste cilje kot dosedanji nadzorniki,« je po skupščini povedal dosedanji prvi nadzornik Telekoma Slovenije Borut Jamnik, ki ni dobil novega mandata.


Pojasnil je se, da je Telekom Slovenije v odlični formi: v preteklih štirih letih je tožbene zahtevke znižal za 500 milijonov evrov, družba se je razdolžila na petino dolga ob izhodu iz krize, stabilizirala je denarne tokove in ima odlično upravo. »To je naredil nadzorni svet, ki ga je imenovala skupščina, kjer so imeli večino manjšinski delničarji. Prepričan sem, da bo tudi v novi sestavi poslovala tako,« je dodal Jamnik. 

Jamnik: Izbira Glavinove je legitimna

Glede imenovanja predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidie Glavina v nadzorni svet Telekoma pa je dejal, da je povsem legitimno, da predsedujoči holdingu, ki upravlja takšno premoženje, osebno prevzame odgovornost za tako pomembno naložbo v lastnem portfelju. In kaj kot predsednik Združenja nadzornikov Slovenije meni o praksi, da SDH na skupščine z nasprotnimi predlogi prihaja v zadnjem hipu? »Prepričan sem, da bo SDH svojo
odločitev pojasnil na svoji spletni strani. Menim pa, da bi bilo za vse delničarje bolje, če bi bilo poslovanje bolj transparentno.«

Veliko interesov

Na tokratni skupščini je država kot večinska lastnica imela vse glasovalne pravice, medtem ko je bila pred štirimi leti brez njih, tako da so o dosedanjih nadzornikih odločali manjšinski delničarji. Med njimi tudi Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stankovič. Ta je na včerajšnji skupščini delo uprave Telekoma pohvalil. Kaj torej meni o tem, da od dosedanje ekipe nadzornikov v novem mandatu ostaja le ena članica? »Menim, da to ni najboljši kazalec korporativnega upravljanja, saj bi bilo dobro, če bi ostala vsaj dva dosedanja nadzornika, še posebej ker jim je uspelo zmanjšati izpostavljenost družbe za kar 74 odstotkov, kar bo državi olajšalo prodajo,« je odgovoril. Poleg tega so po njegovih besedah obrnili trende poslovanja. »Spet se preštevamo, kdo je naš in kdo njihov, ne gledamo pa rezultatov,« je dodal.

Da se nasprotni predlogi države razkrijejo šele na skupščinah, se tudi njemu ne zdi najboljša praksa: »To je žal posledica velikega števila interesov v velikih družbah, ki razmeroma dobro poslujejo.« Kot je dodal, to zakon pač dopušča.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.