Telekom Slovenije

Imena plačanih po individualnih pogodbah (še) ne bodo javna

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 12. 2014 Stran: 8

Gospodarsko ministrstvo je želelo podjetja zavezati k razkritju vseh plač po individualnih pogodbah. Medtem nekatera podjetja še trenutnih zakonskih določil o razkrivanju ne spoštujejo.

Čeprav so podjetja že več let zavezana k javni objavi prejemkov članov uprav in nadzornikov, se nekatera podjetja na to še vedno požvižgajo. Sankcij namreč ni. Kljub temu je želelo gospodarsko ministrstvo zaveze podjetij k razkrivanju prejemkov še zaostriti. Po novem bi bile namreč javne plače vseh zaposlenih na individualnih pogodbah, kar bi pomenilo, da bi morala posamezna podjetja objavljati sezname prejemkov desetine zaposlenih. Ministrstvo je (za zdaj) od namere odstopilo, a vsebina zakona se lahko v zakonodajnem postopku še vedno spremeni.

Število individualnih pogodb poslovna skrivnost

Podjetja morajo v skladu z zakonom o gospodarskih družbah že zdaj objaviti na fiksni in variabilni del razčlenjene prejemke članov uprav in nadzornih svetov, nujna pa je tudi objava skupnega zneska, ki ga porabijo za zaposlene, na individualnih pogodbah. Tem pripadajo praviloma znatno višji prejemki od tistih, določenih v kolektivnih pogodbah, poleg tega je posameznikov na individualnih pogodbah veliko več, kot je zgolj članov uprave in nadzornega sveta. Stroški za zaposlene na individualnih pogodbah tako letno v posameznih podjetjih dosegajo tudi več milijonov evrov. Ce je na primer NLB za člane uprave lani porabila slabih 600.000 evrov, je za plačila zaposlenih na individualnih pogodbah porabila kar 6,6 milijona evrov. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je za prejemke zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, porabil več kot dva milijona evrov, Telekom Slovenije 4,3 milijona, Petrol pa je med 27 zaposlenih, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe in brez upoštevanja članov uprave, lani razdelil slabe tri milijone evrov oziroma slabih 110.000 evrov na zaposlenega.

Slovenija: največji bo Telekom, za njim še cela vrsta

Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54

Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.

Podjetja z državnega seznama

S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.

Na skupščini le imenovanje nadzornika

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 12. 2014 Stran: 6

Kranj - Uprava Gorenjske banke je na zahtevo dveh delničarjev - Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenija -sklicala za torek, 1 6. decembra, skupščino delničarjev z eno samo (vsebinsko) točko dnevnega reda: imenovanje člana nadzornega sveta. Delničarja, ki imata skupno več kot 5-odstotni delež v banki in torej izpolnjujeta pogoj za sklic skupščine, predlagata za novega člana nadzornega sveta Davida Benedeka, ki je zaposlen v Zavarovalnici Triglav kot direktor službe za upravljanje odvisnih družb in hkrati tudi kot izvršni direktor holdinške družbe Triglav INT. Po izobrazbi je magister poslovnih ved in ima šestnajst let delovnih izkušenj v bančništvu, od tega deset let na vodilnih delovnih mestih. Gorenjska banka ima zdaj šest članov nadzornega sveta, po statutu pa jih ima lahko od pet do sedem. Delničarja predlagata imenovanje dodatnega člana zaradi aktualnih izzivov, ki čakajo banko.

Zaključek prevzema Letrike

Medij: Dnevnik Avtorji: Bolarič Marko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2014 Stran: 28

Zgodovina Letrike se prične leta 1960 s takratnim imenom Iskra Avtoelektrika, kije izdelovala avtoelektrične dele. Podjetje seje leta 2012 preimenovalo v Letriko in kupcem po svetu ponuja proizvode na področju alternatorjev in zaganjalnikov. Skupina Letrika zaposluje več kot 2600 ljudi.

Po boju za prevlado z idrijskim Kolektorjem je nemški proizvajalec avtomobilskih delov Mahle kupil deleže od prodajnega konzorcija, ki so ga sestavljali SDH, Modra zavarovalnica, NLB, DUTB, Triglav Skladi in Alpen Invest. Kasneje je odkupil še delež, ki gaje imel prevzemni rival Kolektor. Tako ima Mahle v lasti že 85-odstotni delež Letrike. S ponudbo za prevzem cilja še na preostalih 15 odstotkov, kijih imajo v lasti mali delničarji. Prevzemna cena znaša 67,1 evra za delnico Letrike, ponudba pa je veljavna do 22. oktobra. Tako se končuje še en prevzem po letošnjem prevzemu Heliosa in Mercatorja.

Privlačnost starih in novih

Medij: Večer - V soboto Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Oglas Datum: 13. 09. 2014 Stran: 1

Ko je v ponedeljek dan pred vložitvijo liste kandidatov za ministre nove Cerarjeve vlade zaokrožilo ime bodočega nesojenega gospodarskega ministra Ervina Pfeiferja, smo s kolegi iz gospodarskih redakcij slovenskih dnevnikov na poti v Berlinu, ko smo se, kako simbolično, sprehajali mimo bundestaga, ugibali, kako dolgo bo ime lastnika svetovalnega podjetja Avanton zdržalo. Po drugi strani, smo si dejali, nam bo Cerarjev predlog omogočal veliko pisanja. Pa ne o strategiji ministrstva za gospodarstvo in tehnologijo o tem, kako prezadolžena podjetja čim prej prestrukturirati in izvleči iz stečajnih brezen, ampak o poteh Pfeiferjevega svetovanja.

Tudi če nam uprave državnih bank in podjetij, ki jih rešujemo davkoplačevalci, ne želijo posredovati informacij o tem, koliko so težke svetovalne pogodbe in zakaj so bile podpisane, lahko na podlagi neuradnih virov o tem sklepamo. Torej zakaj je dal član uprave Nove KBiVl Igor Žibrik odpoved skorajda usklajeno z nominiranjem Pfeiferja za gospodarskega ministra? Morda zaradi tega, ker bi ga lahko s svojo novo politično pozicijo usmeril tja, kjer bi ga za napeljevanje svetovalnih lovk potreboval. Bi ga zlobiral v upravo Petrola? Morda. A po imenovanju na mesto gospodarskega ministra bi Petrol vendarle moral prekiniti svetovalno pogodbo z Avantonom za zniževanje stroškov, ob čemer naj bi znašal mesečni pavšal za to okoli 13.000 evrov, česar v Petrolu še v četrtek za Finance niso ne potrdili in tudi zanikali ne ... Pfeifer bi se lahko znašel tudi v dvojni vlogi pri privatizaciji Nove KBM in Telekoma Slovenije, saj je svetoval v obeh. Še to, Avanton naj bi svetoval tudi srbski KBM, kjer je predsednik upravnega odbora prav Žibrik.

Ustaviti privatizacijo Aerodroma

Medij: Delavska enotnost Avtorji: M. B. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 09. 2014 Stran: 7

Privatizacija bo Slovenijo postavila na obrobje gospodarskih tokov, znižala življenjsko raven in njene prebivalce dodatno osiromašila. Združena levica (ZL) je s sindikatoma prejšnji petek na novinarski konferenci pred sedežem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ponovila svoje nasprotovanje prodaji Aerodroma Ljubljana in privatizaciji državnega lastništva nasploh. Prodajo letališča bi morali ustaviti, opraviti temeljito razpravo o privatizaciji v državnem zboru in spraviti SDH pod državljanski nadzor, menijo. Medtem je v javnost prišla novica, da je privatizacija Telekoma vsaj začasno ustavljena.


Privatizacija spreminja prodana podjetja v podružnice, slovensko gospodarstvo in družbo pa v periferno, bolj revno, z manj razvoja in možnosti. Tudi nastajajoča vlada načrtuje nove valove privatizacije, kar bo kmalu pripeljalo do tega, da bodo kakovost življenja, indeks človeškega razvoja in civilizacijska razvitost padli (kakovost življenja v Sloveniji je namreč še vedno višja od tiste, ki jo kaže BDP).

Sedanji privatizacijski val (gre za 15 podjetij, ki jih je za prodajo določila odhajajoča vlada in potrdil prejšnji državni zbor; Helios in Fotono s tega seznama so že prodali, med njimi pa je tudi Aerodrom Ljubljana), temelji na šibkih podlagah, pa tudi na lažeh. Iz medkriznih gibanj števila potnikov so sklepali, da je treba letališče prodati, hkrati pa so lažno prikazali, da letališče ne more samo financirati svoje rasti in razvoja (ob tem se je vlada odpovedala svojemu lastniškemu vplivu v skupščini podjetja in dopustila, da so si mali delničarji izplačili za več deset milijonov evrov dividend, sredstva, ki jih je letališče za razvojne namene nabiralo leta).

Se bo denar od prodaj vrnil na borzo?

Medij: Delo Avtorji: Meden Grega Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 08. 2014 Stran: 24

Domači trg Po prevzemu Mercatorja bo nekaj deset milijonov evrov iskalo nove naložbe

Avgust na Ljubljanski borzi tradicionalno postreže z objavo polletnih rezultatov kotirajočih družb. Prejšnji teden so jih tako objavili Gorenje, Telekom, Zavarovalnica Triglav in Luka Koper, ta teden jih bosta še Petrol in Mercator. Doslej objavljene bilance borznih podjetij so razmeroma dobre in dodatno krepijo optimizem borznih vlagateljev, ki ga sicer ženejo predvsem privatizacijski procesi in že končane prevzemne zgodbe.

Ta teden se bo končala najdaljša privatizacijska saga v zgodovini domače borze. Prevzemna ponudba Agrokorja za delnice Mercatorja se izteče konec tedna in tako bo naš največji trgovec po maratonskem prodajnem procesu končno le dobil strateškega partnerja, mali delničarji pa kupnino, ki bi pred leti lahko bila mnogo višja.

Grašek in Vojsk nova nadzornika Večera

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 12. 07. 2014 Stran: 3

Ker sta se včerajšnje skupščine Večera udeležila le dva predstavnika malih delničarjev, Delo in državni SDH, murskoboška družba Dober Večer, ki je predvčerajšnjim podpisala z Delom pogodbo o nakupu 79,24 odstotka Večera, v nadzorni svet Večera še ni mogla imenovati svojih predstavnikov. A s tričetrtinsko večino glasov bo lahko na katerikoli prihodnji skupščini obstoječe nadzornike odpoklicala. Namesto januarja letos odstopljenega Dušana Mohorka in še maja letos odstopljene Marjete Zevnik sta bila včeraj v nadzorni svet Večera za štiriletno mandatno obdobje imenovana upokojeni Peter Grašek (nekdaj vodilni v Telekomu Slovenije in Adrii Airways) in Matija Vojsk, nekdanji član uprave Dela, sedaj zaposlen v PwC kot vodja skupine za storitve v jugovzhodni Evropi. Za članstvo v nadzorni svet je prispelo pet kandidatur, nadzorniki pa so predlagali Graška in Vojska.

Vsi predlagani sklepi so bili sprejeti s stoodstotno podporo delničarjev. Tako sta uprava Večera, ki jo vodi Jure Struc, in nadzorni svet za preteklo poslovno leto dobila razrešnico, velika večina lanskih 927.777 evrov izgube pa se bo pokrila v breme kapitalskih rezerv. Struc je povedal, da je Večer maja in junija letos po skoraj dveh letih zaradi stroškovnih ukrepov in novih prihodkov na mesečni ravni že posloval z dobičkom iz poslovanja.

Telekom napadajo kobilice

Medij: Delavska enotnost Avtorji: Matoz Mojca Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 4

Je upravičen strah pred novimi mercatorji in heliosi? Kaj bo z našo državo, če ne bo imela strateških panog, kot so promet, energetika, telekomunikacijska infrastruktura? Praksa (raz)prodaje podjetij v državni lasti je škodljiva, če je edino merilo kupnina. Ta bi morala znašati najmanj dvajset letnih dobičkov, da bi bila prodaja ekonomsko upravičena. Upoštevati je treba zlasti dolgoročne učinke, naši odločevalci pa razmišljajo le kratkoročno.


Telekom je z okoli 3500 zaposlenimi velik zaposlovalec in z ustvarjenimi dobički pomembno prispeva v slovenski proračun. »Ni utemeljenega razloga, zakaj prodati Telekom,« je na ponedeljkovi novinarski konferenci povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Ker naj bi bila po argumentih nekaterih država slab lastnik, je bil ustanovljen Slovenski državni holding (SDH). V EU, zlasti v starih članicah, so Telekomi tudi v stoodstotni lasti, pa dobro gospodarijo, je spomnil predsednik ZSSS in se vprašal, zakaj Slovenija ne zmore koraka naprej. Za privatizacijo slovenskega Telekoma se skriva interes prodaje tujcem. Iz tega pa izhajajo znani problemi; kupnina ne gre v nova delovna mesta, ampak se bo utopila v proračunu, tujca pa zanima le čim hitrejši in čim večji dobiček, ne glede na socialne posledice, tudi makroekonomske.

Politiki, roke stran od Telekoma!

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 23. 06. 2014 Stran: 16

Privatizacija

Če bodo bodočo slovensko vlado oblikovali Miro Cerar, Dejan Zidan in morda še Zoran Jankovič, bo Telekom Slovenije ostal v toplem objemu države in politike. Čeprav mednarodni finančni skladi in veliki evropski operaterji že brskajo po njegovem drobovju in premišljujejo, koliko bodo ponudili državi za njen večinski delež, so najverjetnejši koalicijski prvaki (nejpričakovano skeptični do prodaje nacionalnega operaterja.

Razlogov za tokratno zaskrbljenost ne gre iskati v prenizki kupnini, saj bi lahko zaradi precejšnjega zanimanja snubcev presegla celo 200 evrov za delnico. To je sicer pol manj kot v prejšnjem poskusu prodaje Telekoma iz leta 2008. Vendar ne moremo mimo dejstva, da je vmes slovenski trg zapadel v globoko recesijo, Telekom pa je zaradi zgrešenih prevzemov po Balkanu ustvaril rekordno izgubo in ostal brezpomembnega dela premoženja. Tudi zato je vrednost delnice še pred letom dni komajda presegla sto evrov. V izjave odločevalcev so uprte tudi oči več tisoč malih delničarjev Telekoma, ki so tečaj delnice v pričakovanju prodaje pognali prek 150 evrov. Toda ko so na predvolilnih soočenjih slišali, kaj si o prodaji Telekoma mislita Cerar in Zidan, ki bi lahko glede na napovedi sama sestavila vlado, je delnica v enem dnevu izgubila več kot tri odstotke.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.