Telekom Slovenije

Delavci v Luki Koper na dveh tirih

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 21. dec.. 2017 Stran: 9

Plače Zaposleni med najbolje plačanimi v državi, tisti izIPS, ki delajo z njimi z ramo ob rami, nimajo te sreče

Ljubljana - Povprečna mesečna plača na zaposlenega v Luki Koper je znatno višja od povprečne plače v novomeški Krki, Petrolu, Telekomu Slovenije, Intereuropi..., dejansko je najvišja med primerljivimi podjetji v državni lasti. Zaposlenim v Luki visokih plač nihče ne oporeka, a vse več je opozoril, da jim lahko družba to omogoča tudi na račun delavcev IPS, ki delajo za manj, tudi do trikrat manj.


Stroški dela v skupini Luka Koper so lani znašali 51,9 milijona evrov, kar je za osem odstotkov oziroma 3,8 milijona evrov več kot leto prej. Na povišanje so poleg dodatnih 31 zaposlenih med drugim vplivali povišanje osnovne plače v skladu z veljavno kolektivno pogodbo in višja izplačila iz naslova delovne uspešnosti. Kolektivna pogodba, ki velja v Luki, kljub drugačnim priporočilom in pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga (SDH) ni javno objavljena, ker se oba podpisnika z objavo nista strinjala, tudi sicer pa naj bi bil to eden bolj skrbno varovanih dokumentov družbe. Objava kolektivne pogodbe ni edino odstopanje od priporočil SDH - čeprav ta predlaga, da 13. plača ne preseže povprečne osnovne plače zaposlenega, so v Luki lani zaposlenim to izplačali v visim 100 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenega, in ta je, kot kažejo tudi podatki Društva Mali delničarji Slovenije (MDS), najvišja med vsemi primerljivimi podjetji v državni lasti.

En redno zaposleni za tri iz IPS

V Telekomu ni prostora za dejavnosti z izgubo

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 13. jun.. 2017 Stran: 10

Pogovor z Nado Drobne Popovič, članico uprave SDH 

Spregovorila je o energetiki, Telekomu, Luki Koper in usodi holdinga. 

Ljubljana - SDH upravlja slabih 12 milijard evrov premoženja, čista dobičkonosnost pa je lani po prvih ocenah dosegla več kot pet odstotkov. Dovolj, da bo SDH obstal? »Ne bi želeli, da se portfelj zmanjšuje, prehaja na ministrstva, ker ta decentralizacija, nepreglednost in nejasen sistem upravljanja nas lahko pripeljejo tja, kjer smo nekoč že bili, ko rezultati niso bili ravno najboljši,« pravi članica uprave SDH Nada Drobne Popovič. 


Koliko znaša knjigovodska vrednost premoženja, ki je v upravljanju SDH, in koliko donos na kapital? 

Skupna vrednost kapitalskih deležev v neposredni lasti RS in SDH je konec leta 2015 znašala 11,6 milijarde evrov in se povečuje. Čista dobičkonosnost lastniškega kapitala se je prav tako povečala, in sicer za 2,9 odstotne točke v letu 2015, kar je znašalo 4,7 odstotka, in gre za izjemen napredek, saj je v preteklosti znašala dober odstotek. Gre za rezultate na podlagi konsolidiranih izkazov vseh skupin družb, ki jih imamo v upravljanju, torej portfelja RS in SDH. Prvi interni izračuni za lani so pokazali, da bodo rezultati za leto 2016 še boljši in da govorimo o povprečni več kot petodstotni čisti dobičkonosnosti lastniškega kapitala v družbah, ki jih imamo v upravljanju. 

Skoraj tretjino knjigovodske vrednosti premoženja predstavljajo naložbe v energetiki in večina te je za državo strateškega pomena. 

Namesto rezultatov preštevajo naše in njihove

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 22. apr.. 2017 Stran: 2

Telekom Slovenije Jamnik: Družba je v odlični formi - Skobe napovedal rast prihodkov in dobička - Premalo upravljavske preglednosti

Ljubljana - »Verjamem v ustreznost korporativnih postopkov in verjamem, da je v interesu države imenovanje najboljših možnih posameznikov. Upam, da si bodo vsi izvoljeni prizadevali za iste cilje kot dosedanji nadzorniki,« je po skupščini povedal dosedanji prvi nadzornik Telekoma Slovenije Borut Jamnik, ki ni dobil novega mandata.


Pojasnil je se, da je Telekom Slovenije v odlični formi: v preteklih štirih letih je tožbene zahtevke znižal za 500 milijonov evrov, družba se je razdolžila na petino dolga ob izhodu iz krize, stabilizirala je denarne tokove in ima odlično upravo. »To je naredil nadzorni svet, ki ga je imenovala skupščina, kjer so imeli večino manjšinski delničarji. Prepričan sem, da bo tudi v novi sestavi poslovala tako,« je dodal Jamnik. 

Jamnik: Izbira Glavinove je legitimna

Glede imenovanja predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidie Glavina v nadzorni svet Telekoma pa je dejal, da je povsem legitimno, da predsedujoči holdingu, ki upravlja takšno premoženje, osebno prevzame odgovornost za tako pomembno naložbo v lastnem portfelju. In kaj kot predsednik Združenja nadzornikov Slovenije meni o praksi, da SDH na skupščine z nasprotnimi predlogi prihaja v zadnjem hipu? »Prepričan sem, da bo SDH svojo
odločitev pojasnil na svoji spletni strani. Menim pa, da bi bilo za vse delničarje bolje, če bi bilo poslovanje bolj transparentno.«

Veliko interesov

Na tokratni skupščini je država kot večinska lastnica imela vse glasovalne pravice, medtem ko je bila pred štirimi leti brez njih, tako da so o dosedanjih nadzornikih odločali manjšinski delničarji. Med njimi tudi Društvo malih delničarjev Slovenije, ki ga vodi Rajko Stankovič. Ta je na včerajšnji skupščini delo uprave Telekoma pohvalil. Kaj torej meni o tem, da od dosedanje ekipe nadzornikov v novem mandatu ostaja le ena članica? »Menim, da to ni najboljši kazalec korporativnega upravljanja, saj bi bilo dobro, če bi ostala vsaj dva dosedanja nadzornika, še posebej ker jim je uspelo zmanjšati izpostavljenost družbe za kar 74 odstotkov, kar bo državi olajšalo prodajo,« je odgovoril. Poleg tega so po njegovih besedah obrnili trende poslovanja. »Spet se preštevamo, kdo je naš in kdo njihov, ne gledamo pa rezultatov,« je dodal.

Da se nasprotni predlogi države razkrijejo šele na skupščinah, se tudi njemu ne zdi najboljša praksa: »To je žal posledica velikega števila interesov v velikih družbah, ki razmeroma dobro poslujejo.« Kot je dodal, to zakon pač dopušča.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Dobro plačani v dobrih in slabih podjetjih

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Silva Čeh Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Datum: Čet, 19. maj. 2016 Stran: 3

Nadzorniki SDH Priporočena višina plačil naj bi bila odvisna od velikosti in finančnega stanja družbe

Ljubljana - Najbolje plačani prvi nadzornik med javnimi družbami je Borut Jamnik, predsednik nadzornega sveta (NS) družbe Telekom. Sicer ga prekaša kar nekaj zgolj članov iz drugih NS, ki so si visoke prejemke zaslužili predvsem zaradi potnih in podobnih stroškov. A če se stanje upravljanja družb res izboljšuje, kot meni SDH, potem se tudi plačila nadzornikov ne izplačajo samo njim.


Med javnimi (na borzi kotirajočimi) družbami vodi kot član nadzornega sveta Gorenja Toshibumi Tonimoto iz Japonske, ki je za leto 2015 prejel dobrih 110.000 evrov. A predsednika NS Gorenja Marka Voljča so po nadzorniških prejemkih presegli skupaj štirje kolegi iz NS Gorenja, vsi iz tujine; seveda že zaradi potnih stroškov. Borut Jamnik je s skoraj 36.000 evri, kolikor jih je prejel za delo predsednika NS Telekoma, najbolje plačani prvi nadzornik. Telekom je lani sicer za polovico zmanjšal čisti dobiček, a vseeno ga je bilo še vedno za 34 milijonov evrov.

Po podatkih je bil lani bogato nagrajen predsednik nadzornikov v Termah Čatež, Robert Krajnik; prejel je prav tako dobrih 34 evrov prejemkov, a Skupina Terme Čatež je lani imela le 1,6 milijona evrov čistega dobička. V kategoriji predsednikov NS, ki so lani prejeli od 20.000 do 30.000 evrov, seveda vodi Matej Runjak, prvi nadzornik v Zavarovalnici Triglav. Prejel je 28.762 evrov, kar tudi ni najvišji prejemek člana NS v Triglavu, saj ga prekašata Mario Gobbo z dobrimi 50 tisočaki in Gregor Kastelic z več kakor 34 tisočaki; oba na račun višjih povračil stroškov.

Delničarjem Telekoma Slovenije 32,5 milijona evrov dividend

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sob, 14. maj. 2016 Stran: 6

Delničarji med drugim v nadzorni svet imenovali Dimitrija Marjanoviča in potrdili sklepe spremembe statuta v smeri širitve dejavnosti

Delničarji Telekoma Slovenije so na včerajšnji skupščini družbe sprejeli sklep, da se za dividende nameni pet evrov bruto na delnico oziroma skupno 32,53 milijona evrov. Preostali del bilančnega dobička za lansko leto v višini 9,73 milijona evrov je skupščina, na kateri je bilo prisotnega 80 odstotkov kapitala, prenesla v naslednje leto. Lani je največji slovenski telekomunikacijski operater, ki je v večinski državni lasti, za dividende sicer namenil ves bilančni dobiček v višini 65,05 milijona evrov oziroma 10 evrov bruto na delnico.

Skupščina se je poleg tega danes seznanila z odstopom Mateja Goloba Matzeleta s funkcije člana nadzornega sveta, ki predstavlja kapital. Namesto njega je v nadzorni svet na podlagi nasprotnega predloga SDH imenovala Dimitrija Marjanoviča. Osnovni predlog je sicer za imenovanje predvideval Charlesa J. Burdicka.

Država od Telekoma ni zahtevala višjih dividend - Boj za fiksno telefonijo v javni upravi

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Aleš Stergar Teme: Mali delničarji Datum: Sob, 14. maj. 2016 Stran: 1 in 3

Skupščina delničarjev Nadomestni državni nadzornik je Dimitrij Marjanovič iz SDH - Delavski direktor z diplomo 

Ljubljana - Delničarji Telekoma Slovenije (TS) bodo za vsako od dobrih 6,5 milijona delnic dobili pet evrov (bruto) dividende. Država tako prvič po nekaj letih ni zahtevala višjih dividend, in to čeprav je po nekaj letih končno spet imela glasovalno pravico in je bila skupščina že ob napovedani uri sklepčna. 


Večinski lastniki Telekoma, država, SDH in Kad, ki so se lani »prestrašili« prodaje Telekoma, bodo tako skupaj dobili malo manj kot za 24 milijonov evrov bruto dividend. Še enkrat manj kot lani, ko je bila dividenda deset evrov. 

Se je pa zato na skupščini kot aktivna lastnica država vmešala v izbor novega člana nadzornega sveta TS, saj je Matej Golob Metzele s te funkcije že pred tedni odstopil. Namesto predlaganega Charlesa J. Burdicka je novi nadzornik s štiriletnim mandatom na predlog SDH že z včerajšnjim dnem postal Dimitrij Marjanovič, direktor finančnega upravljanja v SDH. 

Član sveta delavcev TS in mali delničar Robert Ekart je skupščini neuspešno predlagal, da naj pri spreminjanju statuta ne postavlja visokošolske izobrazbene zahteve za delavskega direktorja in člana uprave, češ da bi to pomenilo kršenje ustavne pravice delavcev do soodločanja pri upravljanju družbe. (Morebitna ustavna pritožba Telekoma ne bi bila presenečenje.) Ločeno so delničarji podprli druge spremembe, tako da se bo TS lahko podal v posle z energijo, zavarovalništvom, zdravstvom in socialo. 

Država spet z glasovalnimi pravicami v Telekomu

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 02. 2016 Stran: 6

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom s skoraj tričetrtinskim lastniškim deležem vrnila glasovalne pravice v Telekomu Slovenije. Te so jim bile zaradi usklajenega delovanja odvzete pred skoraj tremi leti, nazaj pa so jih lahko zahtevali na podlagi lani spremenjenega zakona o prevzemih.

Bomo Heinekenu vrnili polovico kupnine?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 15. 10. 2015 Stran: 7

Ker naj bi aprila 2011 državna agencija za varstvo konkurence skupini Laško nezakonito preprečila prodajo četrtine Mercatorja, si lahko Heineken obeta polovico kupnine za Laško

V teku so številni nakupi pomembnih gospodarskih sistemov: Pivovarne Laško s strani nizozemskega Heinekena, Žito prevzema hrvaška Podravka, kranjski Alpetour pa Arriva, ki sodi v skupino Deutsche Bahn oziroma nemških železnic. Vrednost nakupov vseh treh družb je 312,4 milijona evrov, pri čemer Podravki ne bo treba kupiti desetih odstotkov (lastnih) delnic Žita, s čimer bo privarčevala dobrih šest milijonov evrov. Omenjeni znesek je bistveno nižji od 719 milijonov evrov, kolikor bi pri ceni vsaj 1 10 evrov moral za Telekom Slovenije odšteti britanski naložbeni sklad Cinven, a je posel padel.

Nekateri raje znižujejo kupnine

Prevzemni prag in vrnitev glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 09. 2015 Stran: 10

Zakonske novosti Zaščitile naj bi male delničarje, a ti z njimi niso zadovoljni

Ljubljana - Uvedba minimalnega praga uspešnosti prevzemne ponudbe in podlage za vrnitev glasovalnih pravic državi v Zavarovalnici Triglav in Telekomu Slovenije sta ključni novosti zakona o prevzemih, ki so jo včeraj potrdili poslanci. Mali delničarji z rešitvami niso zadovoljni.


Omenjena sprememba naj bi po pojasnilu gospodarskega ministrstva uredila preglednost prevzemnega postopka in prinesla večjo zaščito malih vlagateljev. Tako med drugim uvaja obvezen prag uspešnosti prevzemne ponudbe, ki naj bi znašal 50 odstotkov plus delnico. Ta rešitev naj bi preprečila postopno utrjevanje kontrolnega deleža po »nepravični ceni«, a zakonodajnopravna služba državnega zbora je opozorila, da gre za nesorazmeren poseg v lastninsko pravico in svobodno gospodarsko pobudo. S tem se strinja tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), rešitvi pa niso naklonjeni niti v Društvu malih delničarjev Slovenije (MDS). Kot so že pred časom pojasnili na ministrstvu: Če prevzemni prag ne bo dosežen, prevzemna ponudba ne bo uspešna, kupec pa bo za to, da bo v družbi sploh imel glasovalno pravico, svoj delež moral znižati pod 33 odstotkov.

Vrnitev državnih glasov v Triglavu in Telekomu

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.