Abanka

Ustavno sodišče RS potrdilo, da je 350.a člen in 265 člen ZBAN-1L v neskladju z Ustavo RS

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

 

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

 

Prispevek iz RTV Slovenija: Smo res preplačali sanacijo bank?

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Na dnevnem redu Ustavnega sodišča tudi Pobuda za oceno ustavnosti ZBan-1L – Razkrivamo zavajanja Jasne Iskra na seji Odbora za finance in monetarno politiko

Ustavno sodišče je za četrtek, 15.09. sklicalo sejo Ustavnega sodišča, na katero je uvrščena tudi točka dnevnega reda o Pobudi za oceno ustavnosti spornega Zban-1L. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pa z veliko mero začudenja prebiramo članek na Portal plus, ki razkriva, da je direktorica pravne službe Banke Slovenije, Jasna Iskra, potencialno zavajala na 22. nujni seji Odbora za finance in monetarno politiko. Še več, predsedniku Društva MDS, Rajku Stankoviću je na sami seji zažugala, da naj si malo prebere določbe Kazenskega zakonika, preden jo česar obtožuje, zato v izogib ponovnim grožnjam s kazensko odgovornostjo, javno pozivamo Jasno Iskra, da se opredeli do vseh navedb.

Družba Arksi, d.o.o. (Iskra prebrano nazaj) je danes v stečaju, prijavljenih pa je za več kot 0,5 milijona EUR terjatev. Jasna Iskra je bila od januarja 2008 do marca 2009 prokuristka družbe Arksi, zatem pa je vodenje družbe prevzel njen mož, Zdenko Iskra. Seveda v Društvu MDS ne dvomimo, da bo ga. Iskra ponovno izjavila, da je njen mož podjetje vodil samostojno (saj je vendarle polnoleten) in da ona o 0,5 milijona EUR vredni luknji ni vedela ničesar.

V interesu vseh razlaščenih delničarjev in obvezničarjev petih slovenskih bank je, da navedbe v članku Portala Plus, z verodostojnimi listinami javno zavrne direktorica pravne službe Banke Slovenije, Jasna Iskra, saj je v Državnem zboru trdila, da so vsi dolgovi poplačani, kar pa iz pripetega seznama preizkušenih terjatev, kot tudi navedb v članku NE izhaja. Prav tako pričakujemo, da se do navedene problematike opredeli guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, kot neposredno nadrejeni.

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 15.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Ljubljana, 13. september 2016


 

Izsek posnetkov iz 22. nujne seje Odbora za finance in monetarno politiko, ki je potekala 10. marca 2015

1. del: Kako je direktorica pravne službe na Banki Slovenije soustvarjala bančno luknjo!?

Kako je Jasna Iskra, direktorica pravne službe na Banki Slovenije, skupaj z možem soustvarjala bančno luknjo.

 

2. del: Odziv Jasne Iskra (direktorice pravne službe na Banki Slovenije)

Odziv Jasne Iskra, direktorice pravne službe na Banki Slovenije na trditve Rajka Stankovića, predsednika Društva Mali delničarji Slovenije.

Vir: http://4d.rtvslo.si/arhiv/seje-delovnih-teles-dz/174324222

Sodišče Evropske Unije o bančnih izbrisih v Sloveniji

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

 

Ljubljana, 19. julij 2016


 

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

  • Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
  • sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.

Po dveh letih in pol vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016


 

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.

Izjava Tamare Kek, odvetnice razlaščencev v slovenskih bankah

 

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Obvezničarji z odredbo nad zastaralne roke

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS. 

Izbrisi v bankah – vložena začasna odredba za ustavitev zastaralnih rokov

Ustavno sodišče je že decembra 2013 prejelo prve pobude za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu (ZBan-1), na podlagi katerih so bili z odločbami Banke Slovenije dne 18.12.2013 petim slovenskim bankam (NLB, d.d., Nova KBM, d.d., Abanka, d.d., Probanka, d.d. in Factor banka, d.d.) izrečeni izredni ukrepi, s katerimi so bile izbrisane vse obveznice in delnice omenjenih bank. Odločitve Ustavnega sodišča še vedno ni, medtem ko se zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav v zvezi z navedenim izbrisom s koncem letošnjega leta iztekajo. 

Zato so pobudniki v okviru Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) in drugi pobudniki, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o. pred Ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb Zakona o bančništvu (ZBan-1) s predlogom načina izvršitve tega sklepa, in sicer na način, da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve Ustavnega sodišča, oziroma do izteka enega leta od objave odločitve Ustavnega sodišča v Uradnem listu.

 

Ljubljana, 08. junij 2016


 

Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije praktično čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank menijo, da odsotnost sprejema odločitve s strani Ustavnega sodišča (absolutno prednostna obravnava, ki traja že skoraj 2 leti in pol) onemogoča ustrezno sodno varstvo. 

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so utemeljili, da bi pobudnikom z nadaljnjim izvrševanjem 347. in 350.a člena Zakona o bančništvu (ZBan-1) v zvezi s prvim in drugim odstavkom 352. člena Obligacijskega zakonika lahko nastale težko popravljive oziroma celo nepopravljive škodljive posledice, ker bi bili prisiljeni, da pred odločitvijo Ustavnega sodišča vložijo tožbe in zahtevajo sodno varstvo svojih pravic zoper Banko Slovenije, poslovne banke in člane njihovih uprav, pri čemer bi bilo to sodno varstvo na podlagi izpodbijane ureditve popolnoma neučinkovito in bi lahko privedlo do kršitve njihove pravice do učinkovitega sodnega varstva. 

Sloveniji ni bilo treba popolnoma izbrisati vlagateljev

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 18.02.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

IVO KORES: Iz Luksemburga prihaja ne najbolj spodbudna novica za državni proračun. Sloveniji v bančni dokapitalizaciji leta 2013 ni bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic, generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je prst usmeril na ustavno sodišče, po njegovem mnenju mora presoditi, ali je bila pri tem kratena pravica do zasebne lastnine, mnenje pravobranilca je pomembno, saj ga sodišče Evropske unije navadno upošteva. Podrobneje Vesna Zadravec in Viki Twrdy.

Pravobranilstvo v Luksemburgu vrača žogico slovenskemu Ustavnemu sodišču

Danes se je v Luksemburgu odvila predstavitev mnenja generalnega pravobranilstva Sodišča EU, ki je med drugim izpostavilo, da Sporočilo o bančništvu držav članic ne zavezuje, hkrati pa je dejalo, da mora nacionalno sodišče, torej slovensko Ustavno sodišče, samo preveriti in odločiti ali je bil izbris skladen z nacionalno zakonodajo (beri Ustavo RS) in če je bilo uporabljeno načelo sorazmernosti delitve bremen.

Morebitna odločitev Ustavnega sodišča RS, ki bi razveljavila novelo določil Zakona o bančništvu (ZBan-1L) in s tem posledično tudi izbris imetnikov, ne bi imelo učinka 'nedovoljene državne pomoči', na kar se že ves čas sklicujejo tako Banka Slovenije kot Ministrstvo za finance in Vlada RS.

V Društvu MDS zato pozivamo slovensko Ustavno sodišče, Vlado RS, Ministrstvo za finance in Banko Slovenije, da v najkrajšem možnem času, po prejemu odločitve Sodišča EU (pričakuje se jo nekje v 2 mesecih), nemudoma vsebinsko odloči o zadevi, ki nosi oznako absolutno prednostno, a postopek traja že od decembra 2013!

 

Ljubljana in Luksemburg, 18. februar 2016


 

Spomnimo, odločitev je prizadela vsakega 4. državljana Republike Slovenije, bodisi kot imetnika obveznic, varčevalca pokojniskih skladov ali pa kot delničarja slovenskih bank. Denar za morebitno vračilo nastale škode je že vseskozi rezerviran, skladno s sporno novelo ZBan-1L v proračunu Banke Slovenije in ne bo prizadel davkoplačevalcev, saj mora nastalo škodo pokriti organ, ki je odločbe o izbrisu tudi izdal – 350.a člen ZBan-1L v povezavi z 223.a členom ZBan-1L.

Za ogled celotne odločitve Generalnega pravobranilstva Sodišča EU kliknite tukaj.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.