Abanka

Državno odvetništvo: Poravnava pred Sodiščem EU mogoča vse do izdaje sodbe

Medij: STA (Gospodarstvo) Avtorji: STA Teme: mali delničarji, obvezničarji  Datum: Petek, 12. junij 2020

Ljubljana, 12. junija (STA) - Državno odvetništvo RS, ki zastopa Slovenijo v tožbi Evropske komisije zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB, poudarja, da poskus rešitve spora s sporazumom med strankama ne predstavlja neobičajnega ravnanja tožene stranke. Sporazumna rešitev spora pred Sodiščem EU je po njihovih pojasnilih mogoča vse do izdaje sodbe.

Državno odvetništvo ne razpolaga s pismom premierja Janeza Janše predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem premier zgolj preverja, ali obstajajo možnosti za sporazumno rešitev spora in če, pod kakšnimi pogoji. Ustna obravnava v tožbi komisije proti Sloveniji je sicer na Sodišču EU razpisana za 22. junij. "Čeprav je časa do ustne obravnave razmeroma malo, je sporazumna rešitev zadeve še možna," so danes za STA pojasnili v državnem odvetništvu.

Če bi prišlo do sporazumne rešitve zadeve in bi Evropska komisija tožbo umaknila do 22. junija, ustnega dela postopka ne bi bilo, zadeva pa bi bila izbrisana s seznama zadev. "Če bo ustna obravnava izvedena, je pričakovati, da bo Republika Slovenija še naprej zastopala stališča, ki jih je argumentirano predstavila v pisnem delu postopka," so navedli.

Tudi na Sodišču EU so danes za STA pojasnili, da je tožbo mogoče umakniti v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe. Izpostavili so, da 148. člen poslovnika določa, da v primeru, da tožeča stran o želji po prekinitvi postopka sodišče obvesti pisno ali na obravnavi, predsednik naloži izbris primera iz vpisnika in odloči o stroških.

Podrobne statistike o pogostnosti takšnih primerov na sodišču nimajo, navajajo pa informacijo iz lanskega letnega poročila, da je bilo pri neposrednih tožbah lani devet takšnih primerov, vključno s tremi primeri tožb Evropske komisije proti Sloveniji na področju energije in prostega pretoka delavcev.

Samega pisma premierja Janše na sodišču ne komentirajo. Izpostavljajo, da je bilo domnevno pismo naslovljeno na komisijo, ne na sodišče. Ker je v tem primeru tožnica komisija, je samo komisija upravičena do tega, da konča postopek, so še poudarili.

Kot omenjeno, je obravnava tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013, predvidena za 22. junij.

V zadevi gre sicer za pomemben presedan, saj je nedotakljivost arhivov unije redko predmet pravdnega spora. Komisija ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov osrednje denarne ustanove območja evra v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Slovenija vse očitke o kršitvah zavrača in je doslej tudi uradno v odgovoru komisiji zagovarjala stališče, da je koncept privilegijev in imunitet v mednarodnem pravu definiran bistveno ožje, kot je interpretacija komisije, in da so imunitete EU v skladu s prakso Sodišča EU zgolj funkcionalne. Preiskava, ki je usmerjena v nacionalne pristojnosti Banke Slovenije, kar sicer med strankama ni sporno, pa ne more ogrožati delovanja EU.

Na ministrstvu za pravosodje so danes spomnili, da se je vlada 20. junija lani opredelila do očitkov, ki izhajajo iz tožbe Evropske komisije. "Slovenija je prejela dodatna štiri vprašanja, na katera bo na sami obravnavi tudi odgovorila. Republiko Slovenijo bo na podlagi pooblastila vlade pred sodiščem zastopala Katja Rejec Longar, ki primer izjemno dobro pozna in jo je priporočilo tudi državno odvetništvo," so navedli na ministrstvu.

Pravosodno ministrstvo poudarja, da gre za zahteven primer, katerega odločitev bo precedenčna tudi za druge države članice. "EU je med drugim zavezana načelom transparentnosti, javnosti in vladavine prava, zato verjamemo, da bo odločitev Sodišča EU, ob upoštevanju predloženih stališč in argumentov, pravična," so še navedli na ministrstvu, kjer sicer z dopisom premierja Janše uradno niso seznanjeni.

Informacijo o preverjanju možnosti za umik tožbe Evropske komisije so medtem izkoristili v Društvu MDS. Predsednik društva Rajko Stanković je danes na premiera Janšo naslovil pisni predlog za sklenitev izvedsodne poravnave ali poravnalne sheme z izbrisanimi delničarji in obvezničarji slovenskih bank. Dopis je v vednost posredoval tudi ministroma za finance in za pravosodje Andreju Širclju in Lilijani Kozlovič.

"Prepričani smo, da je vaša poravnalna iniciativa - če je bila mišljena parcialno samo v razmerju med Republiko Slovenijo in EU - izrazito nasprotna interesu Republike Slovenije in njenih opeharjenih vlagateljev, da se na podlagi temeljite in poglobljene preveritve načina, kako je Banka Slovenije v navezi z vlado Alenke Bratušek prišla do 'izračuna' o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, ki je do njihovega izračuna sicer nihče ni opazil," je zapisal Stanković.

Parcialna poravnava, je nadaljeval Stanković, ki bo opeharjenim delničarjem in obvezničarjem onemogočila dostop do "izračunov" o hkratni insolventnosti večine bančnega sistema, bo izničila njihovo pravno varstvo po zakonu za zagotovitev pravnega varstva za imetnike kvalificiranih obveznosti bank in ustvarila farso iz sodnega postopka, v katerem naj bi se ti izračuni preverili. "Vendar nas ne razumite napak - v Društvu MDS se že vseskozi zavzemamo tudi za rešitev celotne zadeve na način izvensodne poravnave, vendar ta poravnava ne more biti parcialna, temveč mora biti vseobsegajoča," meni.

 

Državni svet vztraja, da je potrebno zaradi neustavnosti t.i. zakon o bančnih izbrisancih v celoti razveljaviti

Društvo MDS se strinja z navedbami Državnega ki se v izjavi odzival na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti.

Ljubljana, 17. april 2020

Izjava Državnega sveta z dne 16. april 2020

Državni svet je vložil zahtevo za presojo ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB) ter predlagal začasno zadržanje izvajanja zakona in prednostno obravnavanje zadeve.

Vlada je nato podala svoje mnenje, Ustavno sodišče pa je Državni svet pozvalo, da se izjavi na podane trditve vlade, ki v svojem mnenju poudarja, da je bila neustavnost ugotovljena zgolj v zvezi s pravico do dostopa do podatkov, dokaznim bremenom in možnostjo kolektivnega uveljavljanja sodnega varstva. V zvezi z zatrjevanimi neskladji z Ustavo je Vlada podala svoje stališče pri naslednjih problemskih sklopih: omejevanje možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila, omejevanje najvišjega zneska nadomestila, omejevanje najvišjega zneska odškodnine, javna objava podatkov o tožnikih in zbiranje in obdelava osebnih podatkov zaradi dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi, pravno sredstvo zoper odločbo Banke Slovenije, izdano v zvezi s pavšalnim nadomestilom, učinkovitost sodnega varstva, vključitev Republike Slovenije kot stranskega intervenienta, nadzor nad izvajanjem tretjega odstavka 23. člena ZPSVIKOB.

V izjavi se Državni svet odziva na navedbe Vlade ter vztraja pri zatrjevani protiustavnosti. Zastopa stališče, da je zaradi nedodelanosti in odprtih vprašanj dejansko nemogoče izvrševanje zakona na ustavnoskladen način in da bi bilo treba ZPSIVKOB v celoti razveljaviti

Državni svet pri tem opozarja, da zakon vlagatelje, ki so v bistveno enakem položaju, obravnava različno, obenem pa druge vlagatelje, ki so (bili) v bistveno različnem položaju, obravnava enako. Izraža razumevanje potrebe, da se upošteva socialni element, vendar ocenjuje, da uporabljeno merilo ni primerno in ne zagotavlja zaščite socialno šibkejše stranke. Nasprotuje takšni razlagi odločbe U-I-295/13, ki bi pomenila uporabo samo posameznih določb insolvenčne zakonodaje (npr. glede javnih objav) in spregledanje ostalih določb (npr. glede vrstnega reda poplačila upnikov). Vztraja pri stališču, da omejitev pavšalnega nadomestila v absolutnem znesku pomeni kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave, saj bodo nekateri procentualno izgubili bistveno več kot drugi, in se zavrača teza Vlade, da gre pri pavšalnem nadomestilu za poravnavo. Opozarja, da glede na naravo obravnavanih podrejenih instrumentov in insolvenčno zakonodajo premoženjsko škodo nekdanjih imetnikov ne more predstavljati denarni znesek, ki je bil namenjen nakupu, niti knjigovodska vrednost kupljenih instrumentov, ampak bi bilo pri ugotavljanju vrednosti terjatve iz izbrisanih podrejenih obveznic treba izhajati iz njihove vrednosti ob zapadlosti.

Opozarja, da je v pravni položaj nekdanjih imetnikov bilo poseženo z izdajo odločb Banke Slovenije leta 2013 in je zato glede odškodninske ali druge odgovornosti v zvezi s temi odločbami, treba uporabiti takrat veljavne predpise. V zvezi z javno objavo podatkov o tožnikih in zahtevku opozarja na vsebino pojma »javni interes« in tega postavlja v odnos s pravico do informacijske zasebnosti ter poudarja, da predpisana ureditev ni sorazmerna z zasledovanim ciljem. V zvezi z zbiranjem in obdelavo podatkov o osebah, ki izpolnjujejo pogoje, da bi dostopale v virtualno podatkovno sobo, opozarja na poseg v informacijsko zasebnost teh oseb, ter na načelo omejitve namena, ki zahteva, da se podatke uporablja samo za namen za katerega so bili zbrani. Pri vprašanju pravnega sredstva zoper odločbo Banke Slovenije o pavšalnem nadomestilu opozarja, da pri izpostavljenem vprašanju ne gre samo za vprašanje, ali bi se podatki, ki bi jih predložil vlagatelj, razlikovali od podatkov, ki bi jih pridobila BS po uradni dolžnosti, ampak tudi za vprašanje možnosti odprave očitnih napak že v postopku pred BS in zadostnosti določbe četrtega odstavka 5. člena ZPSVIKOB za dostop BS do podatkov, ki so davčna skrivnost.

V zvezi z možnostjo predodelitve spisov med sodišči opozarja na določbo 29. člena ZPSVIKOB o obveznem združevanju pravd, ki omejuje možnosti za določitev drugega pristojnega sodišča v zadevah po ZPSVIKOB ter da bi v primeru predodelitve (celotne) združene pravde prišlo do zmanjšanja koncentracije in do (ponovne) razpršitve. Ponovno opozarja na nedorečenost in nejasnost izpodbijanih določb ter spornost z vidika celovitosti pravnega reda RS. Vztraja, da je interes RS za intervencijo v postopku zgolj ekonomski. Ponovno opozarja, da bo BS, skladno z 41. členom ZPSVIKOB imela pristojnost prekrškovnega organa, pri čemer bo odločala o tem, ali je pravna ali fizična oseba, s katero je v sporu storila prekršek, in bo imela možnost izreči visoko denarno globo, kar pomeni kršitev videza nepristranskosti, hkrati pa predstavlja nedopusten pritisk na drugo.

Zakon o bančnih razlaščencih v celoti zadržan

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 6. marec 2020 Stran: 6

Ustavno sodišče: Nastala bi lahko nepopravljiva škoda - Ministrstvo odločitev še preučuje, Društvo MDS predlaga poravnavo

 

Ljubljana - Prihodnji teden bi morala zaživeti podatkovna soba, kjer bi razlaščeni vlagatelji bank in njihovi odvetniki dobili dokumente za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije. A to se ne bo zgodilo. Ustavno sodišče, ki je sprva zavrnilo zadržanje izvajanja zakona o sodnem in zunajsodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je zdaj na zahtevo Banke Slovenije sklenilo zakon zadržati do končne odločitve. To pomeni, da vsi postopki v zvezi s tem stojijo.

Iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da se do končne odločitve prekinejo vsi pravdni postopki iz omenjenega zakona, da v tem času ne teče zastaranje odškodninskih terjatev po zakonu o bančništvu in da ne teče rok za vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije.

Poleg tega ustavno sodišče odreja, da mora Banka Slovenije s svoje spletne strani takoj odstraniti objavo zakonsko določenih dokumentov o sanaciji bank, da mora Okrožno sodišče v Mariboru s svoje spletne strani brez odlašanja odstraniti morebitne objave po zakonu in da ministrstvo za finance prepreči dostop do gradiv v podatkovni sobi, ki bi morala biti vzpostavljena do 19. marca.

 

Nepopravljiva škoda

Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje omenjenega zakona pred odločitvijo lahko povzročilo več težko popravljivih posledic. Ustavno sodišče izpostavlja razkritje zaupnih dokumentov, povezanih s sanacijo bank, stroške, ki bi jih stranke lahko imele z začetkom tožb, ter da bi lahko bilo pavšalno nadomestilo socialno najšibkejšim strankam izplačano pred ustavno presojo.

Banka Slovenije, ki jo vodi Boštjan Vasle, je zakon dala v ustavno presojo, ker se ni strinjala s tem, da bi morala v celoti pokriti morebitne odškodnine razlaščenim lastnikom delnic in podrejenih obveznic. Prepričani so, da je zakon sporen predvsem zaradi nedovoljenega monetarnega financiranja in kršenja finančne neodvisnosti centralne banke. »Že ob vložitvi zahteve za oceno ustavnosti smo poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in pravo EU,« so sporočili.

Na ministrstvu za finance sklep ustavnega sodišča še preučujejo: »Za obravnavo na seji vlade bomo pripravili mnenje, ki bo predloženo ustavnemu sodišču za namen dokončne odločitve.«

 

Kunič: Logična odločitev

»Odločitev je logična in pričakovana, saj bi zakon zaradi postopkovnih rešitev obremenil sodišča vsaj še za desetletje. Upam, da bo nova vlada v zakonodajni postopek poslala nov zakon, ki bo končno dal na razpolago učinkovito pravno varstvo, kot ga že predvideva direktiva BRRD,« je odločitev komentiral odvetnik Miha Kunič.

Ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014 je bilo razlaščenih več kot 100.000 vlagateljev, ti so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Odhajajoča vlada je omenjeni zakon pripravila, potem ko je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da je treba bančnim razlaščencem zagotoviti učinkovito sodno varstvo.

 

Društvo MDS predlaga poravnavo

Društvo Mali delničarji Slovenije je vladi in poslancem spet predlagalo morebitno poravnalno shemo ali zunaj sodno poravnavo za učinkovito reševanje te problematike. Ustavno sodišče meni, da bi izvajanje zakona povzročilo nepopravljivo škodo.

Društvo MDS predlaga poravnalno shemo in izpostavlja odprte dileme Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Vezano na današnjo odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ponovnem zadržanje izvrševanja Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Društvo Mali delničarji Slovenije predlaga Vladi RS in poslancem ponovni razmislek o morebitni poravnalni shemi ali izvensodni poravnavi za učinkovito reševanje te problematike.

Prav tako pa skupaj s pravnimi zastopniki, ki vodijo postopke za nekdanje imetnike izbrisanih obveznic in delnic NKBM, Abanke Vipa, Banke Celje, NLB, Probanke in Factor Banke izpostavlja naslednja nerešena vprašanja, na katere bo moralo ponovno odgovoriti Ustavno sodišče Republike Slovenije, saj po našem prepričanju ne omogoča učinkovitega sodnega varstva, kar ugotavlja tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki napoveduje, da bo s sedanjo ureditvijo prva pravnomočna odločitev šele 2032 to je čez 12 let torej 18 let po izbrisu iz leta 2013.

 

Ljubljana, 10. marec 2020


 

  • Odškodninska shema, ki zajema le ozek krog prizadetih, protiustavno razlikuje med bivšimi imetniki kvalificiranih obveznosti. Poleg tega je malo verjetno, da se bo glede na pogoje sploh kdo uvrstil med upravičence do povračila vloženih sredstev. Odškodnina ne more predstavljati socialnega transferja.
  • Javna objava osebnih podatkov o tožnikih je v neskladju z varstvom osebnih podatkov po GDPR, saj za takšno objavo ni nobenega razumnega razloga, prevladujočega v javnem interesu. Vsi podatki kdo je imetnik delnic oz. obveznic razen za manjši del obveznic ABVIP (emisija 120 mio EUR od 963 mio EUR), je bila v času pred izbrisom vodena pri KDD registru, zato so sodišču, bankam in Banki Slovenije poznani vsi imetnik razen tistih, ki so imeli obveznice ABVIP, kar pa se bo razkrivalo ob vlaganju tožb, za tiste, ki pa so za fiduciarnim računom, pa se bo glede na dikcijo zakona dejanski lastnik pred postopkom tožbe moral samorazkriti ATVP predno bo lahko začel tožiti.
  • Zakon bi moral upoštevati, da je podlaga za odškodninsko varstvo zoper BS ne le 350.a člen ZBan-1, temveč tudi 26. člen Ustave, zato ne bi smel dopustiti ločenega vodenja dveh postopkov zoper Banko Slovenije na podlagi teh dveh pravnih podlag. Poleg tega je zakon retroaktivno posegel v retroaktivno posegel v pravice tistih, ki so že vložili tožbe. Po sprejetem zakonu se bodo namreč vodili dvojni postopki, kar je z vidika imetnikov nesporazmeren in retroaktiven poseg v njihovo pravico do sodnega varstva, z vidika države pa bo prišlo do prekomerne obremenitve sodišč.
  • Glede na to, da je večina prizadetih fizičnih oseb, odločanje po določbah, kot veljajo za gospodarske spore, ni ustrezno.
  • Glede na število bodočih in sedanjih tožnikov, ocenjujemo, da nobeno sodišče ne razpolaga z zadostnimi resursi za obravnavo vseh tožb, zato bi bilo treba odpraviti izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru in nujno upoštevati tudi pravico do naravnega sodnika in pravico do sojenja v razumnem roku, ki bi jo lahko zasledovali z enakomernejšo obremenitvijo sodišč.
  • Poleg tega se ni mogoče zamisliti, da bi postopek, glede na izjemno zahtevno materijo, lahko vodil in obravnaval le sodnih posameznik. Zato bi moral zakon za te postopke predvideti senatno sojenje najmanj 3 sodnikov v posameznem senatu.
  • Nujno bi bilo treba Banka Slovenije zavezati, da javno objavi seznam vseh dokumentov, ki so bili pridobljeni, izdelani ali izdani v zvezi z izbrisi. Drugače se prizadetim že v fazi pridobivanja potrebnih informacij krši pravica do popolnega dostopa do podatkov. Poudarjamo, da je BS stranka postopka in da ona ne sme prekrivati osebnih podatkov niti podajati povzetkov lastnih dokumentov, ker to krši načelo enakosti orožij strank v postopku.
  • Podatki iz virtualne sobe morajo biti tudi na razpolago za tožbe zoper poslovne banke, ki se opirajo na izbrise.
  • Nujno je treba podaljšati rok za vložitev tožbe na 12 mesecev od vzpostavitve virtualne sobe. Kot je mogoče razbrati iz zakona, dostop do podatkov ne bo enostaven in bo verjetno potrebno kar nekaj časa, da bo prizadeti prišel do podatkov. Glede na velik obseg dokumentacije, bo to zahtevalo poglobljeno delo v daljšem časovnem obdobju, sploh glede na časovno oddaljenost izbrisa.
  • Ker ZPP ne ureja vodenja več 100 združenih pravd, bi bilo nujno to urediti v tem zakonu.
  • Glede na to, da gre v primeru odškodninskega varstva bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti za nadomestno sodno varstvo (ker jim je bil onemogočen upravni spor), bi moral predlagatelj zakona to upoštevati in določiti enako sodno takso kot v upravnem sporu (za vsak tožbeni zahtevek 148,00 EUR). Zakon tudi ne pove, kako bo sodna taksa odmerjena za tiste, ki so že vložili tožbe.
  • Banka Slovenije je v skladu z uveljavljeno sodno prakso dolžna plačati tudi zakonite zamudne obresti. Drugačna obravnava glede obresti je v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom in nesorazmerno posega v lastninsko pravico. Tožnik ima že na podlagi odločbe ustavnega sodišča št. U-I-295/13 pravico do popolne odškodnine.
  • Zakon ne more določiti, kdo je intervenient v postopku. V skladu z ZPP lahko intervencijo prijavi tisti, ki lahko izkaže pravni interes, da ena stranka zmaga. Če bo hotela Republika Slovenija vstopiti na strani Banke Slovenije, bi morala izkazati pravni interes in sodišče bo ali pa ne bo intervencije dopustilo.

Društvo MDS ponovno predlaga poravnalno shemo oz. izvensodno poravnavo, del v denarju in del v obveznicah

V Društvu MDS še enkrat pozivamo Vlado Republike Slovenije in poslance Državnega zbora, da presekajo ta gordijski vozel in sprejmejo novelo zakona ali pa poseben zakon, ki bo omogočil pravično rešitev v obliki izvensodne poravnave brez nepotrebnih pravnih preigravanj. Zakon ali novela ne sme biti diskriminatorna in mora omogočiti vsem vlagateljem, da z najmanjšimi možni stroški zaključijo to več kot 6 letno agonijo, saj se pravda v bistvu zaradi vseh poznanih zapletov ni niti dobro začela in je že drugič predmet ustavne presoje.

Društvo MDS zato ponovno predlaga, da se razmisli o možnosti, da se za namen izvensodne poravnave del le te izvede s takojšnim nakazilom po sklenjeni poravnavi na TRR upravičenega imetnika do maksimalne vrednosti 20.000,00 EUR, razlika do polne poravnave, pa se izvrši z izdajo obveznice, ki mora kotirati na organiziranem trgu z rokom dospetja največ 10 let.

Menimo, da bi s tako shemo ali poravnavo rešili večino malih vlagateljev že s prvem koraku, hkrati pri tem nebi diskriminirali nikogar, saj bi preostanek dobili bodisi ob dospetju, ali pa prej v kolikor, bi odprodali obveznice na organiziranem trgu. Po našem prepričanju bi taka obveznica bila visoko likvidna, saj so naravni kupci, le te pred dospetjem od tistih, ki ne želijo ali ne morejo čakati, finančne institucije kot so pokojninski skladi, zavarovalnice, banke …

Ali bančne razlaščence čaka še 12 let sodnega boja za morebitno odškodnino?

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 12. februar 2020 Stran: 10

Sanacija bank Vrhovno sodišče opozarja na sistemsko tveganje zakona o bančnih razlastitvah - Rešitve že iščejo

Ljubljana - Komaj je sredi decembra z veliko zamudo začel veljati zakon, ki razlaščenim bančnim vlagateljem omogoča vložitev odškodninskih tožb, vrhovno  sodišče zdaj že ugotavlja, da zakon ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva in pomeni sistemsko tveganje za delovanje pravne države. Zato so predlagali ustreznejše rešitve, a je njihova uveljavitev zaradi padca vlade negotova.

Državni zbor je konec novembra z veliko zamudo vendarle sprejel zakon o sodnem varstvu, ki več kot 100. 000 razlaščenim lastnikom podrejenih obveznic in delnic bank omogoča vložitev odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije. Na ministrstvu za finance že pripravljajo virtualno sobo s podatki in dokumenti o sanaciji bank, ki naj bi zaživela do zakonskega roka, torej do 19. marca. Oškodovani vlagatelji bodo nato imeli sedem mesecev časa za vložitev odškodninskih tožb.

A na vrhovnem sodišču opozarjajo, da predlagane rešitve pomenijo sistemsko tveganje in ne zagotavljajo učinkovitega pravnega varstva. Izračunali so, da bi po sedanji ureditvi za sodne odločitve na prvi stopnji potrebovali pet let, za pravnomočne sodbe, torej na višjem sodišču, pa skupaj 12 let, kar ne omogoča sojenja v razumnem roku.

Preobremenjenost mariborskega sodišča

Omenjeni zakon predvideva, da bi vse tožbe obravnavalo Okrožno sodišče v Mariboru, vrhovno sodišče pa je že v postopku sprejemanja opozarjalo na možno preobremenitev tega sodišča. »Zakon sodišču nalaga številne obveznosti, pri čemer lahko novi postopki sprožijo  dodatne druge postopke (tudi po uradni dolžnosti). Vsi ti postopki bodo odločilno vplivali ne samo na poslovanje Okrožnega sodišča v Mariboru, temveč tudi na delovanje sodnega sistema kot celote, opozarjajo. Kot navajajo, gre za tolikšno število zadev, kot jih slovenska okrožna sodišča skupaj prejmejo v štirih letih, gospodarski oddelki okrožnih sodišč pa v devetnajstih.

Opozarjajo na potrebe po dodatnih kadrih, prostorih, izobraževanju in na povečane stroške za poštne pošiljke, za kar ni predvidenih dodatnih proračunskih sredstev.

Po oceni vrhovnega sodišča bi uveljavljena zakonska ureditev narekovala organizacijo novega samostojnega oddelka. Nadalje opozarja, da bi bilo smiselno določiti posebno ureditev aktivne

legitimacije za te postopke z določitvijo enega zastopnika namesto sodelovanja na tisoče tožnikov ali iti v smeri kolektivne tožbe.

Lovljenje rokov

Izbris delnic slovenskih bank ni predmet novele ZNVP-1 in prenosa vrednodnostnih papirjev na KAD

IZBRIS DELNIC SLOVENSKIH BANK NI PREDMET NOVELE ZNVP-1

Zaradi številnih klicev delničarjev, katerih delnice so v sanaciji bank bile izbrisane v NKBM, NLB, ABANKI, BANKI CELJE, PROBANKI in FAKTOR BANKI naj jasno povemo, da TO NE VELJA ZA NJIH, saj bo morebitni položaj in vračilo urejal posebni Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), EPA 515-VIII, ki je v parlamentarni preceduri in zato NI POTREBNO ODPIRATI TRGOVALNIH RAČUNOV, saj so te delnice IZBRISANE.

 

Ljubljana, 28. september 2019


 

PRENOS VREDNOSTNIH PAPIRJEV NA KAD 

Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (ZNVP-1) je imetnikom določil dolg rok, da svoje vrednostne papirje z registrskih računov pri KDD prenesejo na račune pri sistemskih članih KDD, kar je bilo potrebno zaradi vzpostavitve omenjenih pogodbenih vezi, preko katerih potekajo korporacijska dejanja. Pravnim osebam je rok potekel 30.09.2016, fizičnim osebam pa 01.01.2017. S potekom roka so bili registrski računi ukinjeni, vendar zaradi zaščite imetnikov vrednostni papirji na njih niso bili izbrisani, temveč so bili imetniki omejeni v uresničevanju pravic iz teh vrednostnih papirjev.

 

POMEMBNO: Z NOVELO ZNVP-1B SE POLOŽAJ UPRAVIČENCEV, KI NISO POSKRBELI ZA SVOJE VREDNOSTNE PAPIRJE OZ. SO TE ZANEMARILI, DODATNO SPREMINJA TAKO, DA UPRAVIČENCI NEPOVRATNO IZGUBLJAJO NADALJNJE DONOSE, PO 31.12.2021 PA TUDI SAME VREDNOSTNE PAPIRJE.

Od 01.09.2019 do 31.12.2021 bodo upravičenci še lahko zahtevali, da prevzamejo vrednostne papirje, ki so bili nekoč vpisani na registrskih računih, na račune pri sistemskih članih. Vendar pa bodo upravičenci morali sprejeti vrednostne papirje v stanju, v katerem bodo (brez nadaljnjih donosov ali drugih izplačil), svoj podpis na zahtevi za prevzem vrednostnih papirjev pa bodo morali (notarsko ali upravno) overiti. Glede podrobnosti prenosa bodo veljali pogoji, določeni v vsakokrat veljavnih Pravilih poslovanja in vsakokrat veljavnem Ceniku KDD.

 

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 iz oddaje Prvi dnevnik, z dne 27.08.2019 kliknite na sliko ali tukaj.

POJASNILO KAPITALSKE DRUŽBE, D. D., V ZVEZI S SPREMEMBAMI ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH PAPIRJIH

Zaradi različnih objav v medijih, ki po našem razumevanju sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nematerializiranih papirjih (ZNVP-1B), ki je začel veljati 13. 7. 2019, niso dosledno pojasnile sprememb, ki jih zakon prinaša, v nadaljevanju podajamo svoje razumevanje zakonskih sprememb, v delu, ki se nanašajo na prenos opuščenih in preostalih nematerializiranih vrednostnih papirjev z ukinjenih registrskih računov.

Abanka bo razlaščenima kupcema obveznic morala vrniti denar in obresti

Medij: RTV SLO1  Avtorji:  MMC RTV SLO, Radio Slovenija, STA Teme: Banke, mali delničarji, Zban-1L  Datum: Petek, 23. avgust 2019

Višje sodišče je potrdilo sodbo dveh razlaščenih vlagateljev proti Abanki

Višje sodišče v Celju je potrdilo sodbo okrožnega sodišča, ki je Abanki naložilo, da mora tožnikoma, kupcema podrejenih obveznic Banke Celje, vrniti vso vplačano glavnico skupaj z obrestmi. Gre za prvo tovrstno pravnomočno sodbo.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov. Foto: BoBo

Razlaščena vlagatelja sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic. Kot so pred slabim letom razkrili v Delu, gre za prvo sodbo v korist kupcev podrejenih obveznic, ki so bili z izrednimi ukrepi Banke Slovenije razlaščeni v sanaciji bank v letih 2013 in 2014.

Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

V tožbi sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

V zadnjih letih je sicer več kot 500 imetnikov vložilo tožbe proti Banki Slovenije in domačim bankam, a so sodišča večino postopkov prekinila, nekaj pa jih zavrgla. Sodba v tem primeru je tako prva pravnomočna sodba, ki je enemu od razlaščenih kupcev obveznic prinesla tako glavnico kot obresti.

V Banki Celje je bilo skupaj izbrisanih za 92 milijonov evrov podrejenih obveznic, v Abanki, s katero se je nato združila, pa za 120 milijonov evrov.

Na vrhovnem sodišču so potrdili, da je bil v zvezi s sodbo že vložen predlog za dopustitev revizije, o katerem pa še ni odločeno. Kot navaja Delo, gre najverjetneje za Abanko, ki namerava zaščititi svoje interese.

Poslanci so predlog zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank preložili na eno od prihodnjih sej.

Za ogled posnetka 12. redne seje Odbora za finance in monetarno politiko z dne 28.06.2019  kliknite TUKAJ ali na sliko.

Po uvodni predstavitvi zakona in dopolnil so poslanci zaradi velikega števila dopolnil preložili obravnavo Predloga zakona o sodnem varstvu izbrisanih vlagateljev v sanaciji bank na eno od prihodnjih sej. Čeprav dopolnila prinašajo nekatere nove rešitve, določeni pomisleki deležnikov ostajajo, še vedno zakonu nasprotuje Banka Slovenije, pomisleke ATVP glede vzpostavitve virtualne sobe so sedaj odpravljeni, saj bosta po novem predlogu skrb za virtualno sobo prevzela MJU in MF. 

Seje se je udeležil tudi predsednik Društva MDS Rajko Stanković, ki je predstavil stališča glede predlaganih zakonskih rešitev.

Predstavnik Državnega sveta je povedal, da zaradi številnih pomanjkljivosti zakona ne bodo podprli, saj je po njihovem mnenju Državni svet ponudil boljše rešitve, a jih je Vlada RS za 1 dan prehitela z vložitvijo svojega predloga zakona.

Naj omenimo, da je danes vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko predstavil idejo, ki jo je strnil v svoje amandmaje, na osnovi katerih bi bila omogočena izvensodna poravnavo za vse imetnike delnic in obveznic, brez velikih administrativnih ovir po vzoru opravljenih povračil vlagateljem v Španiji, Avstriji in Nizozemski. Kako točno je to mislil žal nismo slišali, saj je bila seja prekinjena.

Največji rop v zgodovini

Medij: Zarja  Avtorji: Jure Aleksić Teme:  mali delničarji Datum: Ponedeljek, 24. junija 2019 Stran: 6

Moderna Slovenija ječi pod tako roparskimi časi, da je postala fraza »rop stoletja« že skoraj povsem razvrednotena. A zdi se, da je šlo pri sanaciji slovenskih bank natanko za to. Vsaj tako je moč sklepati iz pretresljivega dokumentarca Brezno, ki ga je za nacionalno televizijo posnela naša sogovornica. V tistem delu javnosti, ki še ni povsem pobegnil v new age in svoje mobitele, je sprožil velikansko ogorčenje. V njem pogumna novinarka na podlagi dokumentov in pričevanj slači tančico za tančico s tako grandiozne svinjarije, da bi se morale po tem razkritju v pravni državi tresti gore. Nič čudnega, da je avtorica v tednu po objavi dokumentarca že drugič prejela anonimno poštno pošiljko z zastrašujočim belim praškom.

Za začetek izziv: lahko v enem odstavku strneva, kaj se je sploh zgodilo, in pri tem ne izpustiva nič bistvenega?

Uh, zgodba je tako zapletena, da nama v enem odstavku gotovo ne bo uspelo.

Pa vseeno poskusiva!

Seveda. V obdobju med 2006 in 2008 je prišlo do poplave poceni kreditov, ki sojih slovenske banke najemale pri tujih in jih veseljaško delile našim podjetjem. Med drugim je ta poplava poceni denarja financirala tudi t. i. menedžerske prevzeme, pri čemer so se rodili naši novodobni tajkuni.

In potem je izbruhnila kriza.

Pahorjeva vlada se je čedalje večjih težav bank lotila zelo neučinkovito. Obenem je sklenila zajahati upravičeni srd javnosti zaradi tajkunskih ekscesov in sprejela zakon, kije prepovedal reprogramiranje tajkunskih kreditov. S tem so se številna podjetja znašla v resnih težavah. Potem je nastopila Janševa vlada, ki je začela panično varčevati. Premier pa je začel Evropo in svet na veliko obveščati, daje naša država tik pred bankrotom.

Čeprav ni bilo za to, kot gledalcem razloži Jože P. Damijan, nobenega pravega razloga. Javni dolg je bil takrat krepko pod Maastrichtsko mejo.

Tako. Tisto širjenje panike ni imelo pravega pokritja v resničnosti in je naši državi povzročilo izjemno škodo. Pa če gospod Janša še tako govori na moj račun, da sem omejena

Em, kaj ni bil konkretni izraz »odslužena«? Nič, ne, odslužena sem bila prej, zdaj, po tem filmu, pa slišim, da sem tudi omejena. In da sem del mafije, ki jo z dokumentarcem ščitim.

Katere mafije? Saj ste bili vendar kritični do čisto vseh vlad.

Seveda, razne mafije sem se potrudila predvsem razkrinkati. Ampak greva naprej. Tudi Janševa vlada ni dokapitalizirala bank, ko je bil za to še čas in bi bilo vse skupaj bistveno ceneje. Namesto tega so ustanovili slabo banko, na katero so bili potem preneseni slabi krediti. A vsaj nekatere akterje te zgodbe je mnogo bolj kot reševanje bank v resnici zanimala hitra in dobičkonosna privatizacija naših podjetij. In zato so se na slabi banki znašle tudi številne firme, ki niso tja po nobenem merilu sodile.

In to je bila podlaga za orgijo razprodajanja, ki jo nemočno opazujemo zadnjih nekaj let.

Natanko tako. Če bi to, kar se zdaj dogaja na slabi banki, opisali kot »Teksas«, bi s tem žalili Divji zahod. Kakorkoli, po padcu Janševe vlade zaradi razkritja protikorupcijske komisije je vajeti prevzela Alenka Bratušek. Ta se je takoj na začetku dejansko znašla v precej nemogočem položaju. Naši državi je zaradi širjenja panike vmes dejansko začela trda presti. Ker smo prej skoraj vse leto svetu sami oznanjali, da smo na robu bankrota, so nas začeli finančni trgi uvrščati v isto skupino z raznimi Cipri in Grčijami.

Kako bo Državni zbor uredil plačilo izbrisov?

Medij: TV SLOVENIJA 1, Dne 21.05.2019, Oddaja: TV DNEVNIK 1 ob 19.00 Čas: 19.07 Novinar: MARKO ŠTOR

DEJAN LADIKA (voditelj): Nekdanji imetniki podrejenih obveznic in bančnih delnic so po šestih letih od razlastitve v postopku sanacije bank, korak bliže k možnosti, da uveljavijo svoje pravice na sodiščih. Vladni predlog zakona o njihovem sodnem varstvu so ob prvi obravnavi podprle vse poslanske skupine, čeprav pričakujejo še nekatere popravke predloge. Banka Slovenije, ki naj bi morebitne odškodnine razlaščencem plačala, pa temu še vedno ostro nasprotuje.

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

MARKO ŠTOR (novinar): Vladi predlog zakona o sodnem varstvu razlaščencev sproža polemike predvsem pri vprašanju plačila odškodnin, če bo do njih prišlo. Večina poslancev se strinja z zapisanim predlogom, da bi slabo milijardo evrov pokrila Banka Slovenije.

MATEJ TONIN (NSi): Nenazadnje je imela Banka Slovenije precejšnjo vlogo tudi pri tem kako in na kakšen način se je rezalo te investitorje in zdi se, da je prav, da tudi prevzame del odgovornosti pri poplačilo škod.

METOD DRAGONJA (Ministrstvo za finance): Potrebno bo ponovno oceniti ali je Banka Slovenije pravilno ocenila finančno stanje bank v tistem obdobju.

MARKO ŠTOR (novinar): V Banki Slovenije temu predlogu seveda še vedno ostro nasprotujejo.

BOŠTJAN VASLE (guverner Banke Slovenije, 19.4.2019): Banka Slovenije bi, če bi bila zadolžena za pokrivanje kakršnekoli razlike, ki ni posledica naših napačnih dejanj, bi s tem kršila slovensko zakonodajo, kršila bi evropsko zakonodajo in zato je tudi Evropske centralna banka poslala tako oster odziv slovenski vladi.

MARKO ŠTOR (novinar): Predlog zakona ima podporo poslancev tudi glede možnosti vlaganja kolektivnih tožb.

ROBERT POLNAR (DeSUS): Pomembno pa je, da je podana zakonska možnost vsem potencialnim oškodovancem, da pridobijo podatke in se glede na njihovo vsebino odločijo za nadaljnje ukrepanje za tožbe.

MARKO ŠTOR (novinar): Razlaščeni posamezniki bi raje kot vlagali tožbe izgubljeni denar iskali v poravnalnih postopkih.

RAJKO STANKOVIČ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Kjer bodo vsi zainteresirani delničarji in obvezničarji pristopili v to shemo, država bo določila načine in pogoje pod katerimi bo vsak posamezni instrument izplačala.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.