Abanka

Delničarjem Abanke 18 centov dividende

Društvo MDS se je današnje skupščine udeležilo kot zastopnik delničarjev, ki so lastniki 10.500 delnic oz. 0,30 % prisotnega kapitala in je po delniški knjigi bilo 20 največji zastopnik  delničar Abanke Vipe od 650 delničarjev, kolikor jih le ta ima.

Ljubljana, 26. maj 2011


DRUŠTVO MDS ZANIMALA IZPOSTAVLJENOST DO PADLIH GRADBINCEV, BASEL 3 IN MIOREBITNA VSPOREDNA KOTACIJA TER USTANOVITEV SKLADA LASTNIH DELNIC

Po obširne predstavitvi letnega poročila Uprave za leto 2010 in rezultatov za prvo tromesečje 2011, ki ga je podal predsednik Uprave mag. Jože Lenič in poročilu prvega nadzornika Janeza Bohoriča je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zastavil nekaj vprašanj in sicer ga je zanimalo koliko slabitev predstavljajo »padli gradbinci« že sedaj in koliko še pričakujejo slabitev iz tega naslova. Zanimalo ga je tudi ali banka dosega visoke kriterije »BASEL 3« in ali zaradi doseganja le teh načrtuje dokapitalizacijo z obstoječimi delničarji ali vstopom strateškega partnerja.

ABANKA VIPA - mali delničarji in mali institucionalni vlagatelji dobili svojega predstavnika v NS Abanke Vipa

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvajalo v omejenem obsegu na včerajšnji skupščini zastopalo male delničarje - lastnike 16.168 delnic.

Ljubljana, 27.05.2010
 
Pred skupščino so se predstavniki Društva MDS posvetovali s pomembnejšimi delničarji Abanke Vipe. Ker mali delničarji nimamo prav velikega deleža smo se odločili, da skupaj z manjšimi institucionalnimi vlagatelji podpremo skupnega kandidata z ustreznimi znanji in kompetencami, ki bo zastopal tako njih, kot tudi male delničarje.
 
Tako je Društvo MDS podprlo kandidata dr. Andraža Gruma, kot predstavnika malih delničarjev. Dr. Grum je nekdaj delal v Abanki Vipa in ima večletne izkušnje na področjih investicijskega bančništva, analiz vrednostnih papirjev, vrednotenja in upravljanja premoženja. Potrdili pa smo tudi Blaža Brodnjaka, kot predstavnika Zavarovalnice Triglav, ki je ¼ lastnica banke.
 
Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini s skoraj stoodstotno večino navzočih glasov potrdili vse predlagane sklepe uprave in odločili, da bo dividenda za lani 0,63 evra na delnico. Z večino navzočih glasov so potrdili tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko delo ter tudi predlog uprave za spremembo statuta v delu, ki upravi daje pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala banke za največ 15 milijonov evrov do junija 2013.

Prevzemni vrtiljak

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za nemoteno pranje denarja v bankah

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon.. 07. maj. 2018

Razkrivamo zaupni dokument, ki potrjuje, da je prav Banka Slovenije tista, ki je že najmanj desetletje neučinkovita pri nadzoru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v domačem finančnem sistemu. V tem času je proti odgovornim za pranje denarja v bankah izrekla le eno globo.

Banka Slovenija že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

To je ključna ugotovitev poročila službe notranje revizije Banke Slovenije o sumih domnevnega pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Gre za dokument, ki so ga v Banki Slovenije ob pomoči odvetniške pisarne Jadek & Pensa pripravili po lanskem izbruhu afere, v kateri je imel osrednjo vlogo britanski državljan iranskih korenin Iraj Farrokhzadeh. Ta je v letih 2009 in 2010 na svoje račune pri NLB prejel približno milijardo dolarjev iz ene od iranskih državnih bank. Nato ga je prenakazal na račune v različne evropske države.

Ozadje teh poslov od lani ugotavlja tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer. Končno poročilo bo predvidoma predstavila sredi maja.

Primer NLB: zatajila je Banka Slovenije

Poročilo, ki smo ga dobili na vpogled v uredništvu Siol.net, prsta odgovornosti v tako imenovani zadevi Farrokh ne uperja v NLB, kot to skuša dokazati politika, ampak v Banko Slovenije.

V centralni banki, ki jo je tedaj vodil Marko Kranjec, so namreč kršitve v NLB odkrili šele jeseni 2010, torej skoraj leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB. To so na zaslišanjih v državnem zboru potrdili tudi posamezni uslužbenci banke Slovenije.

A tega zamika ne bi bilo, če bi inšpektorji Banke Slovenije opravljali redne preglede največjih bank, opozarjajo avtorji poročila. "Aktivnejša politika nadzora Banke Slovenije nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja (...) bi morda lahko privedla tudi od hitrejše zaznave sumov kršitev v NLB," navaja dokument.

Jazbec ni odpravil pomanjkljivosti

Grožnje niso povezane z njegovim delom

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Zmeda na ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije in luknje slovenskih bank

Medij: Portal Plus Avtorji: Žiga Stupica Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Tor, 10. apr.. 2018

Osvetljujemo konfuzijo ustavnosodne prakse, ko gre za obravnavo Banke Slovenije in luknje slovenskih bank. Na Ustavnem sodišču je  bilo sproženih več ustavnih presoj, začetih s predlogi in pobudami vlagateljev v zvezi z odločbami Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih določenim slovenskim bankam. Odločba je neutemeljena, saj je ni mogoče preizkusiti glede ocenitve dopustnosti oziroma sorazmernosti izpodbijane zakonske ureditve, ki je uveljavila podlage za navedene ukrepe, ki so v bankah prizadeli vlagatelje. Ustavno sodišče ni dokazalo svoje trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje njihove zasebne lastnine in je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.


Nedavno je prišlo v zadevi pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije (US), ki je v teku, do neutemeljenega sklepa številka U-I-168/17-19 z dne 20. decembra 2017 (tu). Sklep se je izdalo v postopku za oceno ustavnosti Zakona o Banki Slovenije (ZBS) in njegove novele ZBS-1C, začetem na zahtevo Banke Slovenije, ki izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije, kar lahko glede na obdobje te pristojnosti vključuje tudi odločbe o izrednih ukrepih z dne 17. in 18. 12. 2013 ter 17. 12. 2014. Ustavnosodni sklep je neutemeljen, ker se ni ugotovilo manjka zakonskega postopkovnega predpogoja in ker se zahteve Banke Slovenije po uradni dolžnosti ni zavrglo. Predhodno pa je prišlo do neutemeljene ustavnosodne odločbe številka U-I-295/13-260 z dne 19. oktobra 2016 (tu). Odločbo se je izdalo v postopku za oceno določb Zakona o bančništvu (ZBan), njegove novele ZBan-1L in Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki so podlaga odločbam Banke Slovenije iz leta 2013 in 2014 o izrednih ukrepih, postopek pa je bil začet s predlogi in pobudami številnih vlagateljev. Ustavnosodna odločba je neutemeljena, saj se ni dokazalo temeljne trditve o tem, da ne obstaja prikrajšanje zasebne lastnine vlagateljev in se je posledično štelo zakon za dopusten, zaradi česar je odločba na ravni hipotetične dokazanosti.

 

Konfuzija na Ustavnem sodišču pri obravnavi Banke Slovenije

Ali Ustavno sodišče lahko sprejme (namesto zavrže) zahtevo Banke Slovenije v zadevi U-I-168/17-19? Lahko, toda pod strogim postopkovnim pogojem, ki v zadevi ni izpolnjen. Temeljni pogoj za sprejem (ali zavrženje) zahteve Banke Slovenije za oceno ustavnosti zakona je v določilu 162. člena Ustave Republike Slovenije, da
 
(1.) "postopek pred ustavnim sodiščem ureja zakon" ter da
 
(2.) "predlagatelje zahteve za začetek postopka pred ustavnim sodiščem določa zakon".
 
To vodi v postopkovni pogoj iz 7. alineje 1. odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču, po katerem lahko z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti "Banka Slovenije in Računsko sodišče, če nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodita".

Pogoj za sprejem zahteve Banke Slovenije je torej to, da "nastane vprašanje ustavnosti ali zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodi", kar v sklepu U-I-168/17-19 ni izpolnjeno. Ustavno sodišče namreč v razdelku B.-I. obrazložitve sklepa U-I-168/17-19 najprej meni, da Banka Slovenije izpodbija pristojnost Računskega sodišča za izvrševanje pregledov smotrnosti in pravilnosti poslovanja Banke Slovenije za obdobje pred uveljavitvijo novele Zakona o banki Slovenije ZBS-1C (op. a.: skladno z njenim 3. členom je ZBS-1C uveljavljena z 21. 10. 2017), nato pa se ob sklicevanju na 8. točko obrazložitve odločbe številka U-I-283/00 z dne 13. 9. 2001 neutemeljeno navede, da "ni dvoma, da so izpolnjeni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču".

Zakona še ne bo, vse več pobud za poravnavo

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Tor, 27. mar.. 2018 Stran: 2

Bančne razlastitve Štiri leta po sanaciji še brez pravnih podlag za tožbe - Ministrstvo za finance poravnavi ni naklonjeno 

Ljubljana - Ker poslanci do konca mandata te vlade ne bodo sprejeli zakona o pravnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, utegne to postati ena od predvolilnih tem. Pri tem se odpirajo razmišljanja, ali po več kot štirih letih ne bi bila boljša poravnava, za kar se zavzemajo tudi pri predsedniku republike. 


Naj spomnimo: v zadnji sanaciji bank konec leta 2013 in jeseni 2014 je bilo razlaščenih okoli 100.000 delničarjev in imetnikov podrejenih obveznic šestih bank. Delničarji so z izbrisom izgubili 381 milijonov, lastniki podrejenih finančnih instrumentov pa 582 milijonov evrov premoženja. 

Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 presodilo, da ukrepov na podlagi z odločb Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni mogoče izpodbijati, da pa je treba razlaščencem pri tem v šestih mesecih zagotoviti učinkovito pravno varnost za vložitev odškodninske tožbe. 

A leto in pol po odločitvi ustavnega sodišča državni zbor še vedno ni sprejel zakona o pravnem varstvu; vlada ga je pripravila, a ga poslanci zaradi številnih pripomb in nedodelanosti niso obravnavali. To pomeni, da bo o njem najbrž odločal šele novi sklic parlamenta in da bodo razlaščenci pravno podlago za tožbe v najboljšem primeru dobili šele pet let po izbrisu. Kdaj bi se lahko te odškodninske tožbe končale, pa si ne upa napovedati nihče. 

Za so mali in veliki 

V Latviji pridržali guvernerja, ECB tiho. Zakaj je bilo v Sloveniji drugače?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon, 19. feb.. 2018

Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in njegov grški kolega Janis Sturnaras od minulega vikenda nista več edina guvernerja centralnih bank območja evra in člana sveta Evropske centralne banke (ECB), ki sta se znašla v preiskavi nacionalnih organov odkrivanja in pregona.

Latvijski urad za boj proti korupciji je namreč v soboto aretiral guvernerja tamkajšnje centralne banke Ilmārsa Rimšēvičsa. 

Preiskali so tako njegovo pisarno kot domovanje. Osumljen je korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer za zdaj ni uradno znano, za katere posle je šlo. Njegov odvetnik je pridržanje označil za nezakonito dejanje. Zatrdil je, da se sumi kaznivih dejanj, ki jih očitajo guvernerju, nanašajo na kazniva dejanja iz preteklih let. 

Preiskovalci so Rimšēvičsa zasliševali več kot osem ur, še vedno pa je v pridržanju.

Bančnim aferam v Latviji ni videti konca

Aretacija guvernerja latvijske centralne banke je le ena od afer, ki v zadnjem obdobju pretresajo latvijski bančni sistem. Ta že vrsto leto velja za kanal, prek katerega v Evropo prihaja denar iz spornih poslov ruskih oligarhov in mrež za pranje denarja s področja nekdanje Sovjetske zveze. 

Latvijske banke so imele pomembno vlogo tudi v aferi Landromat, ki jo je leta 2014 razkrila mednarodna mreža preiskovalnih novinarjev (OCCRO). Med letoma 2011 in 2014 je 19 bank v Rusiji s transakcijami s 732 bankah v 96 državah oprali za skoraj 21 milijard dolarjev denarja. 

So latvijske banke ob Rusih uporabljali tudi Severni Korejci?

Prejšnji teden pa je ameriško finančno ministrstvo zahtevalo prepoved poslovanja tretje največje latvijske banke ABLV s subjekti ameriškega finančnega sistema. V Washingtonu zatrjujejo, da je prek te banke potekalo financiranje severnokorejskega raketnega programa. V ABLV so to zanikali. 

Kljub temu je ECB prav danes že omejila finančno poslovanje banke. Po informacijah iz Latvije preiskava zoper guvernerja ni povezana s posli banke ABLV.

Po osmih urah preiskave v prostorih latvijske centralne banke so guvernerja Ilmārsa Rimšēvičsa odpeljali v pridržanje.

Kaj je bilo pri aretaciji v Latviji drugače kot v Sloveniji

Med pridržanji guvernerjev v Latviji in Sloveniji je mogoče opaziti več pomembnih razlik.

1) Latvijski politični vrh je tamkajšnjega guvernerja skoraj soglasno pozval k odstopu.

Predsednik latvijske vlade Maris Kučinskis je izjavil, da bi po tako hudih obtožbah latvijski guverner moral odstopiti. Na očitke guvernerjevih odvetnikov je odgovoril, da v tem trenutku ni nobenih dvomov v pristranskost preiskovalcev. 

ZPSVIKOB je zakon o izživljanju nad razlaščenci. Dvomite? Preberite mnenji DS in ZPS DZ!

Medij: Finance Avtorji: Tadej Kotnik Teme: Banke Datum: Tor, 23. jan.. 2018

Ko je avgusta 2016 premier Cerar za finančno ministrico predlagal Matejo Vraničar Erman, sem opozoril, da se je ta na ministrstvu za finance (MF) že dotlej, še kot državna sekretarka, pri pisanju zakonov požvižgala na ustavo in vsa svarila pravne stroke, tudi zakonodajno-pravne službe DZ (ZPS DZ), pri prepričevanju poslancev pa si je pomagala tudi z lažmi.

Mateja Vraničar Erman je bila jeseni 2013 glavna snovalka zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr), ki je bil že med nastajanjem in obravnavo v DZ deležen svaril (tudi ZPS DZ), da je protiustaven zaradi arbitrarnega vrednotenja nepremičnin in kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva (pritožbe zoper vrednotenje). Prav ona je 13. novembra 2013 v DZ vzvišeno zatrjevala, češ da so ta svarila zgrešena, saj da »jasna pravila« v ZDavNepr zagotavljajo, da vrednotenja ne morejo biti »določena na neki arbitraren način, ki si ga je izmislil neki državni uradnik, ki nima nič boljšega v tistem trenutku početi«, in jih prepričala, da so zakon sprejeli.

A 6. februarja 2014 je ustavno sodišče odločilo, da je ZDavNepr kršil ustavo, in to prav zato, ker je »vzpostavil nevarnost arbitrarne uporabe vrednotenja nepremičnin«, pravico do pritožbe zoper to vrednotenje pa »zagotavljal le navidezno« (odločba U-I-313/13-86, točki 89 in 70).

Banka Slovenije nadaljuje pravni boj

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.