Abanka

Mali delničarji Heliosa želijo transparenti prodajni postopek in odgovore od Uprave in NS

Pisni poziv Uprave Heliosa na čelu z g. Urošem Slavincem o odlogu prodaje družbe Heliosa, d.d. Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), ni presenetil. V Društvu MDS podpiramo tudi vse zahteve sindikata delavcev Heliosa, ki so jih v preteklih dneh objavili številni mediji, saj tudi sami želimo transparetno prodajo, ki dolgoročno omogoča ohranitev večine delovnih mest in hkrati si želimo maksimirati morebitno ceno delnice, po kateri lahko izstopijo mali in manjšinski delničarji. Pri tem tudi ni nepomembno, da je to ena redkih naložb, ki bo upnikom Zvona Ena Holding lahko povrnil znatna sredstva, ki so jih posodili le temu.

 

Ljubljana, 14. oktober 2011


 

Mali delničarji so se začeli organizirati

Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je v pismu, ki so ga v začetku tedna prejeli delničarji Heliosa pojasnil, da je namen združevanja malih in manjšinskih delničarjev v delničarski sporazum namenjen priključitvi morebitnemu transparentnemu postopku prodaje in posledično maksimiranju cene delnice. Kot najnižje izhodišče je Društvo MDS določilo ceno 600,00 EUR. Ob tem upamo, da je lahko cena za delnico tudi bistveno višja, med 700,00 in morda 800,00 EUR. Seveda pa je osnovni predpogoj korektna izvedba postopka, ne pa brezglavo hitenje, kot je bilo to v primeru vstopa nemškega kupca SORTOBEN BÜROBEDARF GmbH (ki je, mimogrede, postal 3,264 % lastnik in je ta delež kupil na »ponovljenem javnemu pozivu?!« Abanke Vipa, d.d., ki se je iztekel 1.7.2011 in je trajal vsega 8 dni - poznavalcem seveda ni potrebno posebej razlagati, zakaj je do tega prišlo). Čeprav cene paketa ne poznamo, menimo, da je bistveno nižja, kot bi jo Abanka Vipa, d.d. dosegla v postopku transparente prodaje, ki jo sedaj organizira NLB, d.d.

 

Ali so razlogi za odlog prodaje morda na trhlih strokovnih temeljih?

So pa nas v Društvu MDS negativno presenetili razlogi, ki jih je v pismu navedel predsednik Uprave Heliosa, kot argumente za odložitev prodaje.

Mali delničarji Finetola s pomočjo Društva MDS vložili Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine v primeru umika z borze

Mali delničarji so ob strokovni pomoči Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) na osnovi sprejetega sklepa o umiku delnic družbe Finetol, d.d. (oznaka delnice FINR) z borze, vložili Predlog za sodni preizkus oz. določitev pravične denarne odpravnine po določilih ZGD-1C in ZTFI. Razlog za vložitev leži v višini denarne odpravnine, ki po mnenju predlagateljev ni pravilno definirana, saj naj bi bila določena oz. znana šele konec leta 2011, oziroma kar 5 mesecev po dejanskem sprejetju sklepa.

 

Ljubljana, 22. september 2011


 

Na skupščini Finetola, ki je potekala 1. avgusta 2011, so delničarji z 90,18 % večino sprejeli sklep o umiku iz borze, razlog zanj pa naj bi bilo skoncentrirano lastništvo in ekonomičnost. Skladno z določili ZTFI (101. člen), lahko vsak delničar, ki na sami skupščini nasprotuje umiku iz borze, zahteva, da družba prevzame njegove delnice, za plačilo primerne denarne odpravnine. Temu sklepu je na skupščini nasprotovalo  97 delničarjev, ki so lastniki 22.549 delnic. Prav tu pa se pojavi težava, saj je vodstvo družbe predlagalo sklep, ki določa vrednost pravične denarno odpravnino na dan 31. 12. 2011, torej 5 mesecev po umiku iz borze.

Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, je že na sami skupščini izrazil ostro nasprotovanje predlaganemu sklepu, saj je tovrstno ne-definiranje denarne odpravnine povsem zgrešeno in hkrati nezakonito. Zato je Društvo MDS tudi podalo nasprotni predlog, da se za primerno denarno odpravnino vzame vrednost delnice na dan 31. 12. 2010, ki je znašala 26,84 EUR.

Kljub večkratnim pozivom, nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet; razlog za nesprejetje pa je po vsej verjetnosti moč najti v aktivnostih vodstva, da popolnoma izčrpa družbo, ter posledično delničarjem 31.12.2011 izplača »mizerno« denarno odpravnino, ali pa te sploh ne bo izplačala, saj Finetolu grozijo insolventni postopki, ali pa morda celo stečaj zaradi visoke stopnje zadolženosti in najave Gorenjske banke, da bo blokirala prosto razpolaganje s premoženjem, saj Finetol po navedbi iz medijev, že dalj časa ne plačuje niti obresti na večino v aprilu 2011 zapadlih kreditov, ki pa so bili po besedah poslovodstva na skupščini 1.8.2011, podaljšani do konca septembra 2011 oz. do konca tega leta.

 

Ali bo pravična denarna odpravnina sploh izplačana, 25 % premija od 0 EUR je žal enak 0 EUR

Helios - Društvo MDS z izpodbojno tožbo zoper sklep o pridobivanju lastnih delnic

Na skupščini, ki je potekala 23. junija 2011 je pooblaščenec Društva MDS napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov skupščine družbe Helios in svojo napoved tudi uresničil. O vložitvi kazenske ovadbe zoper Upravo in njenega predsednika Uroša Slavinca pa se v Društvu MDS še posvetuje s pravnimi strokovnjaki.

 

Ljubljana, 13. julij 2011


 

Spomnimo; Uprava je uspela s svojim predlogom za nakup lastnih delnic

Pri četrti točki dnevnega reda sta delničarja KAD in SOD podala nasprotni predlog, ki se je od prvotnega nasprotnega predloga razlikoval v tem, da se vse, tudi zdajšnje delnice, nemudoma umakne. Nasprotni predlog KAD-a in SOD-a žal ni bil sprejet, saj je zanj glasovala 48,50 %; je pa zato bil sprejet predlog Uprave in sicer z 51,44 %. Uprava naj bi torej še naprej kupovala lastne delnice z namenom udeležbe na dobičku – kar v prevodu pomeni za namen nagrajevanja.

 

Ali sta predsednik skupščine in notarka namerno zamolčala določila 13. člena statuta Heliosa?

Po natančni analizi sklepov skupščine družbe Helios, smo ugotovili, da je sklep Uprave sicer bil sprejet, a z nezadostno večino (samo 51,44 %), statut Heliosa pa jasno določa, da je za sprejem takega sklepa potrebno 3/4 oz 75 % podpora prisotnega kapitala na skupščini. Zato v Društvu MDS z gotovostjo trdimo, da je sklep ničen in ga posledično Uprava ne sme izvajati (Levo na sliki 13. člen Statuta družbe Helios - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Statut).

 

Se pa pri tem poraja tudi vprašanje ali je prišlo do namenskega zavajanja delničarjev tudi s strani predsedujočega in notarke, katerih naloga je, da skrbita za zakonitost poteka skupščine (Levo na sliki izpis glasovanja na skupščini - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Notarski zapisnik skupščine).

Delničarji Zvon Ena Holding soglasno podprli možnost konverzije dela terjatev z delnicami

Na današnji skupščini družbe Zvon ENA Holding, d.d. so prisotni delničarji po opravljeni razpravi sprejeli predlagano možnost konverzije terjatev ločitvenih upnikov z izdajo novih delnic. Tako bi upniki, ki nimajo zavarovanj za svojo terjatev, dobili delnice in sicer 1 delnico za 4,17 EUR dolga. Drugače povedano, bili bi poplačani v višini okoli 24 odstotkov. Društvo MDS, ki je danes predstavljalo 3,20 procenta delničarjev, je pred glasovanjem zahtevalo dodatna pojasnila o naložbi v T-2 ter rezervnem scenariju, v kolikor bi  poskus razlastitve postal pravnomočen.

 

Ljubljana, 24. junij 2011


 

Predsednik uprave Zvon ENA Holding je povedal, da so in bodo uporabili vsa pravna sredstva, da ohranijo večinski delež, saj kapitala niso smeli vplačati, ker sodišče o tem še ni odločalo. Izjavil je, da imajo pripravljen tudi rezervni scenarij. Kot smo uvodoma zapisali, smo delničarji sklep soglasno podprli, saj je vsaka prisilna poravnava za 38.000 malih delničarjev boljša kot stečaj družbe. Na sliki od leve proti desni (mali delničar Rolando Krajnik, Rajko Stanković - predsednik Društva MDS, Grega Tekavec - izvršni sekretar Društva MDS in dr. Boštjan Udovič - zunanji sodelavec Društva MDS za področje ekonomije in gospodarstva). 

Javni poziv državni NLB in ostalim upnikom

Delničarjem Abanke 18 centov dividende

Društvo MDS se je današnje skupščine udeležilo kot zastopnik delničarjev, ki so lastniki 10.500 delnic oz. 0,30 % prisotnega kapitala in je po delniški knjigi bilo 20 največji zastopnik  delničar Abanke Vipe od 650 delničarjev, kolikor jih le ta ima.

Ljubljana, 26. maj 2011


DRUŠTVO MDS ZANIMALA IZPOSTAVLJENOST DO PADLIH GRADBINCEV, BASEL 3 IN MIOREBITNA VSPOREDNA KOTACIJA TER USTANOVITEV SKLADA LASTNIH DELNIC

Po obširne predstavitvi letnega poročila Uprave za leto 2010 in rezultatov za prvo tromesečje 2011, ki ga je podal predsednik Uprave mag. Jože Lenič in poročilu prvega nadzornika Janeza Bohoriča je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zastavil nekaj vprašanj in sicer ga je zanimalo koliko slabitev predstavljajo »padli gradbinci« že sedaj in koliko še pričakujejo slabitev iz tega naslova. Zanimalo ga je tudi ali banka dosega visoke kriterije »BASEL 3« in ali zaradi doseganja le teh načrtuje dokapitalizacijo z obstoječimi delničarji ali vstopom strateškega partnerja.

ABANKA VIPA - mali delničarji in mali institucionalni vlagatelji dobili svojega predstavnika v NS Abanke Vipa

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvajalo v omejenem obsegu na včerajšnji skupščini zastopalo male delničarje - lastnike 16.168 delnic.

Ljubljana, 27.05.2010
 
Pred skupščino so se predstavniki Društva MDS posvetovali s pomembnejšimi delničarji Abanke Vipe. Ker mali delničarji nimamo prav velikega deleža smo se odločili, da skupaj z manjšimi institucionalnimi vlagatelji podpremo skupnega kandidata z ustreznimi znanji in kompetencami, ki bo zastopal tako njih, kot tudi male delničarje.
 
Tako je Društvo MDS podprlo kandidata dr. Andraža Gruma, kot predstavnika malih delničarjev. Dr. Grum je nekdaj delal v Abanki Vipa in ima večletne izkušnje na področjih investicijskega bančništva, analiz vrednostnih papirjev, vrednotenja in upravljanja premoženja. Potrdili pa smo tudi Blaža Brodnjaka, kot predstavnika Zavarovalnice Triglav, ki je ¼ lastnica banke.
 
Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini s skoraj stoodstotno večino navzočih glasov potrdili vse predlagane sklepe uprave in odločili, da bo dividenda za lani 0,63 evra na delnico. Z večino navzočih glasov so potrdili tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko delo ter tudi predlog uprave za spremembo statuta v delu, ki upravi daje pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala banke za največ 15 milijonov evrov do junija 2013.

Pritiski na Slovenijo, o katerih se na glas ne govori

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet., 16. avg.. 2018

Bomo popustili pod drugim opominom Bruslja zaradi kriminalistične preiskave, v kateri so zasegli tudi dokumente ECB?

Z zasegom dokumentov naj bi, tako nam očita Bruselj, posegli v nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Slovenijo je zaradi nepopuščanja pod pritiski doletel že drugi opomin evropske komisije. Pred dnevi so o postopku proti Sloveniji govorili tudi na sestanku predstavnikov Banke Slovenije in pravosodnega ministrstva.

Drugi opomin, v bruseljskem birokratskem jeziku gre formalno za tako imenovano »obrazloženo mnenje«, je nadaljevanje pritiska na našo državo zaradi kriminalistične preiskave proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še trem njegovim sodelavcem. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB leta 2013. 

Naj spomnimo: kriminalisti so poleti leta 2016 v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba ECB po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena skladno z odredbo sodišča, zato poziva ni sprejel. V predkazenskem postopku je ljubljansko okrožno sodišče odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB ter zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema skupaj z elektronskimi sporočili ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je sodišče z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah.

  • Konec julija so na sestanku z vodstvom BS predstavniki pravosodnega ministrstva razpravljali o postopku EK proti Sloveniji.
  • Naša država je dobila drugi opomin zaradi nepopuščanja pritiskom Bruslja in Frankfurta.
  • Zahteve ECB so takšne, da bi njihova izpolnitev onemogočila preiskavo NPU.

Guverner Jazbec varal, plačali smo pa mi

Medij: Slovenske novice Avtorji: Nina Knapič Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sre., 1. avgust 2018 Stran: 2,3

VAROVANJE ZARADI AFERE MED RJUHAMI

Prvemu človeku Banke Slovenije je po telefonu pošiljal grozilna sporočila. Po razpadu zveze je izvedel, da je njegova bivša ljubimkala z guvernerjem.

LJUBLJANA - Boštjan Jazbec, ki je predčasno končal mandat na čelu Banke Slovenije in odšel v novo službo v Bruselj, v Belgiji je dobil položaj v vodstvu evropskega enotnega odbora za reševanje bank, je kljub temu dobil šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo maja nakazanih dobrih 75.800 evrov. Kot so razkrili v Delu, je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.


A odpravnina ni edina afera, povezana z njim. Eno so zanetila tudi vroča sporočila, ki jih je nekdanji guverner s službenega telefona pošiljal svoji intimni prijateljici - ta ni bila samska, ampak je bila v zvezi z drugim (ime in priimek sta znana uredništvu). Ta je dolgo menil, da živi idilično družinsko življenje, v partnerstvu je dobil celo naraščaj. Šele po razpadu njune zveze je nekega dne izvedel, da je bila njegova bivša intimna partnerica Boštjana Jazbeca. Pobesnel je in Jazbecu začel groziti. Zaradi večkratnih groženj je država guvernerju banke zagotovila varovanje, seveda na račun davkoplačevalcev.

Spomnimo: marca je kot strela z jasnega odjeknila vest, da Boštjanu Jazbecu grozijo ter da se boji za svojo varnost in varnost svojih otrok. Takrat je ugibal, da so grožnje povezane z njegovo funkcijo (marca je bil še guverner Banke Slovenije). Jazbec je kar sam obvestil javnost o sumu kaznivih dejanj in to prijavil policiji, za grožnje pa je posredno obtožil razlaščene imetnike obveznic slovenskih bank, ki so med njihovo sanacijo leta 2013 izgubili premoženje. Toda sodeč po sodbi v imenu ljudstva, ki smo jo prejeli v uredništvo, še zdaleč ni tako.

Groženj ne bi uresničil?

Obdolženi je najprej kriminalistom in nato še sodnici priznal, da je Jazbecu poslal pet sporočil SMS z grožnjami (hranimo jih v uredništvu). Razlog? Ljubosumje. Njegova nekdanja partnerica in Jazbec naj bi ljubimkala že dolgo. »Bila sta intimna partnerja že pred mojo zvezo z njo, v času, ko je obiskovala fakulteto in je bil on njen predavatelj. /. . ./ Mislim, da sta zdaj še vedno v intimni zvezi, kljub temu da je on poročen,« je dejal v izjavi kriminalistom.

Prevzemni vrtiljak

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za nemoteno pranje denarja v bankah

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon.. 07. maj. 2018

Razkrivamo zaupni dokument, ki potrjuje, da je prav Banka Slovenije tista, ki je že najmanj desetletje neučinkovita pri nadzoru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v domačem finančnem sistemu. V tem času je proti odgovornim za pranje denarja v bankah izrekla le eno globo.

Banka Slovenija že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

To je ključna ugotovitev poročila službe notranje revizije Banke Slovenije o sumih domnevnega pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Gre za dokument, ki so ga v Banki Slovenije ob pomoči odvetniške pisarne Jadek & Pensa pripravili po lanskem izbruhu afere, v kateri je imel osrednjo vlogo britanski državljan iranskih korenin Iraj Farrokhzadeh. Ta je v letih 2009 in 2010 na svoje račune pri NLB prejel približno milijardo dolarjev iz ene od iranskih državnih bank. Nato ga je prenakazal na račune v različne evropske države.

Ozadje teh poslov od lani ugotavlja tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer. Končno poročilo bo predvidoma predstavila sredi maja.

Primer NLB: zatajila je Banka Slovenije

Poročilo, ki smo ga dobili na vpogled v uredništvu Siol.net, prsta odgovornosti v tako imenovani zadevi Farrokh ne uperja v NLB, kot to skuša dokazati politika, ampak v Banko Slovenije.

V centralni banki, ki jo je tedaj vodil Marko Kranjec, so namreč kršitve v NLB odkrili šele jeseni 2010, torej skoraj leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB. To so na zaslišanjih v državnem zboru potrdili tudi posamezni uslužbenci banke Slovenije.

A tega zamika ne bi bilo, če bi inšpektorji Banke Slovenije opravljali redne preglede največjih bank, opozarjajo avtorji poročila. "Aktivnejša politika nadzora Banke Slovenije nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja (...) bi morda lahko privedla tudi od hitrejše zaznave sumov kršitev v NLB," navaja dokument.

Jazbec ni odpravil pomanjkljivosti

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.