Abanka

Nova zavajanja Banke Slovenije – odredbo in odločbo za Banko Celje skrivali kar 55 dni

Banka Slovenije se je včeraj, 11.02.2015 vendarle odločila, da skliče novinarsko konferenco, na kateri je guverner Banke Slovenije skušal pojasniti vse odgovore na očitke, katerih so deležni v zadnjih nekaj dneh, vendar pa smo prisotni na konferenci slišali predvsem že slišane odgovore, ki so predvsem oviti v meglo in zakrivajo dejansko stanje. Tako smo ponovno slišali, da je izbris obvezničarjev in delničarjev zahtevala Evropska komisija, čeprav nihče na Banki Slovenije ni znal navesti, kateri dokument je to zahteval, na koncu pa so celo dejali, da so sporočila Evropske komisije zavezujoča, kar seveda ne drži.

 

Ljubljana, 12. februar 2015


 

Kako Banka Slovenije transparentno 'zavaja'

Med številnimi vprašanji je bilo govora tudi o zadnjem 'podvigu' Banke Slovenije, s katerim so bili izbrisani 684 delničarjev in 177 obvezničarji Banke Celje, guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec pa je na novinarski konferenci večkrat poudaril, da so vsi dokumenti javni in transparentno objavljeni. 

 

Kaj je do včeraj bilo na voljo delničarjem in obvezničarjem?

V Društvu MDS se tako kot ostali, vse do danes nismo uspeli dokopati niti do Odredbe o posebnih ukrepih nadzora za Banko Celje niti do Odločbe o izrednih ukrepih, ki je zahtevala izbris delničarjev in obvezničarjev, oziroma smo dobili dokument, na katerem so bile vse obrazložitve zabrisane in pazite kar 10 strani Sklepa in Odločbe obrazložitve ga. Jasne Iskra iz Banke Slovenije, zakaj so le te zakrite, tako je zakritih 3 od 5 strani. 

Za ogled zakrite Odredbe o posebnih ukrepih nadzora kliknite tukaj, za ogled obrazložitve, zakaj so obrazložitve zakrite pa kliknite tukaj.

S tem je bilo s strani BS tako delničarjem, kot obvezničarjem namerno onemogočeno enakopravno pravno varstvo, saj odvetniki le teh niso razpolagali z obrazložitvami v Odredbi, niti ne z Odločbo o posebnih ukrepih, vse do včeraj, pravna sredstva pa so morali vložiti do 15.1.2015 na Upravno sodišče, sicer bi zamudili rok. 

 

Čudežno se na spletni strani BS, med tiskovno konferenco BS pojavita dva dokumenta in sicer Odločba o posebnih ukrepih in Odredba o posebnih ukrepih, a z njih pozabijo odstraniti oznake Strogo zaupno oz. Zaupno.

Ekskluzivno objavljamo posnetek spletne strani Banke Slovenije, ki očitno v času novinarske konference »zgolj po naključju ni delovala?« Na nedostopnost spletne strani je jasno opozoril guvernerja in vse prisotne novinarje na novinarski konfereci, predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, ki je hotel med novinarsko konferenco preveriti ali so dokumenti res na spletni strani. A žal je tudi tokrat guverner Banke Slovenije zavajal, med tem ko so verjetno njegovi kolegi na spletno stran Banke Slovenije obešali Odločbo in Odredbo o posebnih ukrepih za Banko Celje, kar pa potrjuje posnetek spletne strani z dne 10.02.2015, na katerem ni nobene sledi o Odredbi in Odločbe o izrednih ukrepih za Banko Celje.

Za ogled posnetka spletne strani na dan 10.02.2015 kliknite tukaj, za ogled posnetka spletne strani na dan 11.02. pa kliknite tukaj.

Tako se žal očitno nadaljuje sedaj že ustaljena praksa manipulacije Banke Slovenije, ki neprestano manipulira s podatki in celo številnim novinarjem, ki so bili prisotni na novinarski konferenci, pa daje žal le prikrojene informacije.

 

Neizpodbitna dejstva o kapitalu bank na dan 30.09.2013 in dokapitalizacijah pa so v spodnji tabeli

banka   datum izbrisa kapital pred izbrisom - uradno poročilo banke po standardni metodologiji (EUR) kapital pred izbrisom - ocena BS po tajni metodologiji (EUR) izbris obveznic na podlagi odločbe BS v skupni višini (EUR) skupna višina dokapitalizacije po izbrisu (EUR)
NLB d.d. 18.12.2013 835 mio -318 mio 265 mio 1.551 mio
NKBM d.d. 18.12.2013 246 mio -67 mio 64 mio 870 mio
ABANKA d.d. 18.12.2013 131 mio -265 mio 120 mio 348 mio
PROBANKA d.d. 18.12.2013 12 mio -214 mio 41 mio 176 mio
FACTOR BANKA d.d. 18.12.2013 77 mio -283 mio 23 mio 269 mio
BANKA CELJE d.d. 16.12.2014 42 mio -51 mio 93 mio 190 mio
      SKUPAJ: 606 mio 3.404 mio

 

Kdo in koliko državljank in državljanov je bilo oškodovanih pa je razvidno iz spodnje tabele

Žvižgači v Banki Slovenije

Za ogled TV prispevka iz Odmevov na RTV Slovenija 1 z dne 10.02.2015 kliknite na sliko ali tukaj.

ROSVITA PESEK (voditeljica): Bi tudi Slovenjo lahko doletela podobna zgodba, kot včeraj Švico, ko so mednarodni novinarji razkrili, da je švicarska banka HSBC skrivala podatke o tajnih računih in izvoru denarja in bomo tudi mi dobili afero Slovenialeaks. Časnik Finance namreč danes razkriva zgodbo o tem, kako naj bi v Banki Slovenije prirejali bilance bank, na podlagi katerih so potem lahko razlastili lastnike obveznic in delnic. 

FLORJAN ZUPAN (novinar): Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni lastnik obveznic, se sklicuje na anonimni vir iz Banke Slovenije, ki naj bi mu dal podatke o spornih izračunih, ki so bili potem podlaga za razlastitev. 

Naznanilo suma storitve kaznivega dejanja - Poziv organom pregona k takojšnji uvedbi preiskave zoper uslužbence Banke Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) vse pristojne organe poziva, da skladno s svojimi pristojnostmi nemudoma uvedejo preiskavo zoper uslužbence Banke Slovenije, predvsem njeno vodstvo in vodje/direktorje ključnih oddelkov. V članku z naslovom »Banka Slovenije, laži in potvarjanja«, objavljen na spletni strani časopisa Finance z dne 09.02.2015 (ob 12.25 uri), avtor članka navaja dejstva, ki lahko predstavljajo storitev več kaznivih dejanj, ki naj bi jih zakrivile ključne osebe iz Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 09. februar 2015


Društvo MDS je na Policijo tudi uradno podalo naznanitev kaznivega dejanja s prošnjo, da se po uradni dolžnosti preveri sume storitve kaznivih dejanj.

Društvo MDS, ki v postopkih pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije dokazuje neustavnost ukrepov Banke Slovenije že od leta 2013 v primeru Abanke Vipa in NLB je januarja 2015, na Upravno sodišče RS, vložilo Tožbo zoper odločbo Banke Slovenije o izrednih ukrepih št. PBH-24.20-024/13-023 z dne 16. 12. 2013, izrečenih Banki Celje d.d. in Pobudo za oceno ustavnosti na Ustavno sodišče RS, zaradi razlastitve delničarjev Banke Celje.

Iz današnjega članka v Financah sledi, da so bili delničarji in obvezničarji slovenskih bank žrtev »potencialne velike zarote, saj naj bi bili podatki, ki so bili podlaga za vse ukrepe domnevno prirejeni, seveda v škodo ½ prebivalcev Republike Slovenije, ki so bili bodisi delničarji ali obvezničarji neposredno ali preko pokojninskih družb in skladov ter zavarovalnic.

 

Izbrisane obveznice Znesek izbrisa v EUR
NLB          257.000.000,00 €
Abanka          120.000.000,00 €
NKBM            64.000.000,00 €
Probanka            42.000.000,00 €
Factor banka            22.000.000,00 €
Banka Celje            92.250.000,00 €
SKUPAJ:          597.250.000,00 €
   
   
Izbrisani delničarji Število delničarjev
NLB 1.992
Abanka 1.057
NKBM 96.769
Probanka 751
Factor banka 55
Banka Celje 684
SKUPAJ: 101.308

 

V Društvu MDS zato javno pozivamo vse pristoje organe, naj raziščejo naznanilo več sumov kaznivih dejan, kot sledi iz priloženega člnaka, po uradni dolžnostiu in naj enkart za vselej naredijo konec tajnim dekretom, ki aspominjajo na »revolucionarne čase« na pa na demokracijo 21 stoletja.

Izbrisani delničarji iščejo pravico

Za ogled TV prispevka iz Odmevov RTV Slovenije 1 z dne 23. januar 2015 kliknite na sliko ali tukaj.

Poziv ustavnemu sodišču Republike Slovenije naj nemudoma odloča o spornih členih Zakona o bančništvu (ZBan-1L)

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo pozorno prebrali odločbo, ki pomeni zadržanje izvajanja zakona nekaterih členov Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Z določenimi navedbami se lahko celo strinjamo, a se v vsebino, ki jo je spisala sodna veje oblasti ne bomo spuščali. Pri tem bi želeli le opozoriti na neenakost obravnave ustavnih pobud in zahtev, saj so pobudniki vlogo vložili dne, 18.09.2014 in 22.09.2014, Ustavno sodišče, pa je zadevo obravnavalo in zadržalo že 02.10.2014, torej v manj kot 14 dneh.

 

Ljubljana, 03. oktober 2014


 

Razlaščeni obvezničarji in mali delničarji čakajo na odločitev že več kot 10 mesecev

Ustavno sodišče je dobil dve zahtevi in prek 10 pobud za oceno ustavnosti določil ZBan-1L, kjer obvezničarji, ki so denar posodili bankam in delničarji, ki so bili lastniki bank in so delnice vplačali z denarjem, zahtevajo prednostno obravnavo in zadržanje spornih določil Zban-1L, a je Ustavno sodišče zadevo sprejelo le v absolutno prednostno obravnavo in ne v zadržanje, o zadevi pa še ni odločilo, čeprav mineva že 10 mesecev in je sodišče samo večkrat napovedalo, da bo odločitev sprejeta.

 

Zakaj veljajo dvojna merila?

Če pa že vlečemo analogijo z izdanim sklepom Ustavnega sodišča številka U-I-201/14-7, U-I-202/14-7 z dne 02. 10. 2014, z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da očitno za kreditodajalce (obvezničarje) in lastnike (delničarje) ne velja 14. člen Ustave, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom, ne velja 22. člen Ustave, ki govori o enakem varstvu pravic, kot tudi ne 25. člen Ustave, ki govori o pravici do pravnega sredstva, med tem ko vse te pravice Ustavno sodišče v odločbi posredno priznava bankam, ki so kredite dajale in podjetjem, ki so kredite najemale, ter odločevalcem, ki so le te podeljevali. Tudi retroaktivnost Ustavno sodišče tu posredno pripozna bankam in kreditojemalcem, tega dejstva, pa zaenkrat ne pripoznava obvezničarjem in delničarjem.

 

Poziv Ustavnemu sodišču, naj nemudoma obravnava in odloči o ustavnih zahtevah in ustavnih presojah izpodbijanih členov Zban-1L

Kot se je v preteklih mesecih že izkazalo, so makroekonomske predpostavke na osnovi katerih je bil sprejet ukrep Banke Slovenije o razlastitvi obvezničarjev in delničarjev 5 slovenskih bank, bile napačne. Še več, namesto gospodarskega padca imamo gospodarsko rast in očitek, da bi zaradi potencialne obveznosti iz naslova obveznic v višini 505 milijonov EUR, lahko propade bančni sistem ne zdrži nobene resne presoje, saj le to predstavlja le 7 % rešene bančne luknje, ki jo pokrivamo davkoplačevalci torej tudi razlaščeni obvezničarji in delničarji.

TV PRISPEVEK: Bo Ustavno sodišče ugodilo malim delničarjem in obvezničarjem bank?

Medij: TV SLO 3, Novinar: Gorazd Hočevar, Oddaja: OZADJA Datum: 19. sept. 2014, Dolžina: 16 min. 12 s.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Za ogled prispevka kliknite na posamezno sliko ali TUKAJ.

 

Sodelujoči: 

  • Andrej Vizjak – bivši poslanec državnega zbora,
  • Mateja Vraničar – državna sekretarka na Ministrstvu za finance RS,
  • Peter Žigante – vlagatelj, kateremu so »izbrisali« obveznice  Abanke Vipa in NKBM,
  • Tamara Kek – odvetnica, ki je vložila več pobud za oceno ustavnosti v imenu Društva MDS,
  • Rajko Stanković - predsednik Društva MDS.

Delničarji Mladinske knjige Založba o poslovanju v letu 2013 – prodaja Učilom International 'padla v vodo'?!

Skupščina delničarjev Mladinska knjiga Založba (MKZ) je na današnji 35. skupščini odločala o razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS), ter o imenovanju revizorja. Skupina MKZ je v letu 2013 poslovala negativno, prodajni postopek pa je očitno 'padel v vodo'. Učila International so sicer na javni dražbi v aprilu 2014 za 51,2 % paket delnic ponudila 8,5 EUR za delnic vendar kupnina ni bila poravnana. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala kar 10,5 % prisotnega kapitala.

 

Ljubljana, 04. julij 2014


 

Mladinska knjiga Založba v letu 2013

V okviru predstavitve Letnega poročila za leto 2013 so se delničarji seznanili z dejstvi, da so v preteklosti bili najeti krediti, ki jih družba ni v stanju poravnati. Po trenutnem programu naj bi se Mladinska knjiga razdolžila (za 80 %) do konca leta 2017, kar naj bi potrdili tudi vsi ključni akterji, predvsem banke.

V letu 2013 je družba dosegla za 2,4 milijon EUR boljši rezultat kot v letu 2012. Družba je iz naslova stečajev cerkvenih Zvona ENA in DVA zabeležila 1,5 milijona EUR slabitve. Družba oziroma Skupina MKZ je izgubo pokrila v celoti iz drugih rezerv, ki je sicer skupaj znašala čez 7 milijone EUR, izguba matične MKZ pa je znašala dobrih 5 milijonov EUR.

Stečajna upraviteljica Zvona DVA, ga. Vida Gabrc je Upravo povprašala, kdaj bi delničarji lahko pričakovali pozitivne rezultate in posledično dividende, posebej v luči omenjenih reprogramov. V odgovoru je bilo izpostavljeno, da družba dividend ne bo morala izplačevati dokler se ustrezno ne razdolži, se pa pozitiven rezultat pričakuje v letih 2016 oziroma 2017.

 

Učila International niso poravnala kupnine – ali so banke pogodbo sklenile s 'figo v žepu'

Potem ko smo 10. aprila 2014 že poročali o izidu javne dražbe, na kateri so Učila International ponudila 8,5 za delnico, do današnjega dne le ta niso poravnala obljubljene kupnine, zaradi česar je očitno prodajni postopek bil neuspešen. 

Ali bomo delničarji in lastniki obveznic v Banki Celje razlaščeni kot v NLB, Abanki Vipa in NKBM?

Za Banko Celje je v okviru pregledov bank konec preteklega leta mednarodna revizijska družba v primeru uresničitve najbolj neugodnega scenarija ugotovila kapitalski primanjkljaj 388 milijonov evrov, a hkrati je bila po zatrjevanju tedanje uprave Banka Celje, na dan 13.12.2013 kapitalsko ustrezna, kar je objavila tudi na SEONETU. Pri tem ne smemo pozabiti, da je bil nadzornik in predsednik revizijske komisije v Banki Celje od 24.05.2011 do 20.03.2013 dr. Uroš Čufer – sedanji Minister za finance.

 

Ljubljana in Celje, 21. marec 2014


 

Društvo MDS pisalo Upravi in NS Banke Celje

V Društvu MDS nas čudi naglica Banke Slovenije in Vlade RS ter Ministrstva za finance (MF), ki smo ji priča te dni, saj verjamemo, da je Minister kot nadzornik vestno opravljal svoje delo in Banka Celje ni v tako slabi kondiciji, kot so jo želeli prikazati tuji eksperti v stresnih testih. Za ogled prispevka na RTV Slovenija, kliknite na sliko ali tukaj.

Se mar motimo? Mislimo, da ne, zato, je Društvo MDS pisalo upravi in članom nadzornega sveta in jih vprašalo sledeče:

  • Na kakšni osnovi je določen znesek dokapitalizacije v višini najmanj 160 milijonov EUR?
  • Kakšni bodo pogoji dokapitalizacije, kakšna bo cena dokapitalizacijskih delnic in na kakšni osnovi je bila ta cena določena?
  • Na kakšni osnovi je določen le 11-dnevni rok za vplačilo, ki je po našem mnenju popolnoma nerealen?
  • Koliko je znašala knjigovodska cena delnice BCER na dan 30.09.2013 in koliko na dan 31.12.2013?
  • Na vaši spletni strani smo zasledili obvestilo z dne 12. decembra 2013, da Banka Celje tudi po objavi rezultatov pregleda kapitalskih potreb bank izpolnjuje kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije. Zanima nas, ali banka na dan izdaje odredbe, 17. marca 2014, še vedno izpolnjuje te kriterije, ki jih za poslovanje bank predpisuje Banka Slovenije?
  • Včeraj ste objavili tudi podatek, da ste pri iskanju strateškega partnerja za dokapitalizacijo banke od januarja 2014 sodelovali z Raiffeisen Centrobank Dunaj (RCD), ki pa pri tem ni bila uspešna in ste proces že zaključili. Dejstvo je, da smo šele sredi meseca marca, ter se nam zdi obdobje od začetka sodelovanja do raziskave trga in končne ugotovitve zelo kratko. Sprašujemo, koliko je Banko Celje stal omenjeni proces (v celoti), kje in po kakšnih pogojih je RCD iskal dokapitalizatorja, ter zakaj niste objavili transparentnega javnega mednarodnega tenderja za dokapitalizacijo?

Oddajanje napovedi kapitalskih dobičkov (izgub) v primeru razveljavitve delnic

Z zadnjo novelo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 52/11-popr., 59/11, 85/11, 48/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju: ZBan-1) je bila omogočena izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Sprejeta pravila vključujejo določbe o možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko izreče Banka Slovenije. 

S sprejetjem izrednih ukrepov so bile na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 in 18. 12. 2013 razveljavljene in iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD izbrisane vse delnice:

 

- Nove ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,

- Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,

- Abanke d.d. z oznako ABKN,

- Factor banke d.d. z oznako FBN,

- Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR.

 

Iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 30. 12. 2013 o davčni obravnavi razveljavitve delnic in prenehanja drugih kvalificiranih obveznosti na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih, se razveljavitev delnic, ki jih imajo v omenjenih bankah fizične osebe, šteje za izplačilo lastniškega deleža po 94. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 93/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) in se za davčne namene obravnava kot odsvojitev kapitala, pri kateri se ugotavljata dobiček oziroma izguba.

Ker so bile delnice razveljavljene brez kakršnegakoli poplačila delničarjev oziroma je vrednost poplačila enaka nič, se za davčne namene šteje, da je vrednost ob njihovi odsvojitvi enaka nič.

 

Na podlagi 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12, 94/12, 111/13; v nadaljevanju: ZDavP-2) morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) za leto 2013. V tem primeru bo šlo za množično vlaganje napovedi, kjer bo davčna osnova ob upoštevanju normiranih stroškov negativna (izguba) in od katere se davek ne bo odmeril.

Tožbe na upravnem sodišču zoper Banko Slovenije

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika 04. 01. 2014

Doseg / Reach: 144000

Država / Country: Slovenija

Čas / Time: 07:03

Trajanje / Duration: 3 min 1

Tožbe zoper Banko Slovenije

RA SLOVENIJA 1, 4.1.2013, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:03

VZMD je zaradi izbrisa podrejenih obveznic NLB-ja, Factor banke in Probanke na ljubljansko upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Hkrati Ustavno sodišče, kot je znano, prav zdaj presoja, ali je bil izbris podrejenih obveznic v slovenskih bankah, s katerimi je država pridobila 442 milijonov evrov, ustaven. Urška Jereb Brankovič.

URŠKA JEREB BRANKOVIČ: VZMD je zaradi razlastitve imetnikov podrejenih obveznic v NLB, Factor in Probanki na Upravno sodišče vložilo tri tožbe zoper Banko Slovenije. Za kaj konkretno gre? Predsednik Društva malih delničarjev Slovenije (MDS) Rajko Stankovič.

RAJKO STANKOVIČ: Glede na to, da niso bile posamične odločbe imenske, izdane imetnikom obveznic, kjer bi bilo natančno obrazloženo, zakaj so bili razlaščeni in da so odvetnik Kunič in nekateri imetniki to so poskušali dobiti in tega (od BS) niso dobili, so se pač odločili, da bodo probali na ta način do teh odločb priti.

JEREB BRANKOVIČ: Kot je znano, Ustavno sodišče prav zdaj presoja sporne člene zakona o bančništvu, ki določa, da morajo pri sanaciji bank prispevati tudi delničarji in podrejeni upniki. Stankovič presojo pričakuje v nekaj mesecih.

STANKOVIČ: Pripoznava absolutno prednostno obravnavo, kar pomeni, da bo odločalo o tej stvari v treh do šestih mesecih. O zadržanju (izvajanja spornih členov ZBAN- 1L) pa ni odločalo, ker je pravica materialne narave. To pomeni po domače, da se čahko materialna pravica povrne v denarju.

JEREB BRANKOVIČ: Ali je Ustavno sodišče v kateri izmed drugih držav evra že razsodilo v prid imetnikov podrejenih obveznic?

STANKOVIČ: Če se ne motim, je bilo to na Irskem in na Portugalskem so ugodili in razveljavili tiste ukrepe, ki jih je Evropa na nek način zapovedala članicam.

JEREB BRANKOVIČ: In če se bo to zgodilo tudi pri nas, bo morala država na račune vrniti 442 vzetih

milijonov?

STANKOVIČ: To je v najboljšem primeru, (in edina) možnost v denarju. Ustavno sodišče lahko presodi v 100 procentnem znesku, lahko (pa) presodi v kakšnem drugem (%) zneska. Vendar naj povem, če bi v tem (primeru presodilo v) 100 procentnem znesku, je to le 7 procentov (celotne sanacije) bančne luknje.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.