Abanka

ABANKA VIPA - mali delničarji in mali institucionalni vlagatelji dobili svojega predstavnika v NS Abanke Vipa

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvajalo v omejenem obsegu na včerajšnji skupščini zastopalo male delničarje - lastnike 16.168 delnic.

Ljubljana, 27.05.2010
 
Pred skupščino so se predstavniki Društva MDS posvetovali s pomembnejšimi delničarji Abanke Vipe. Ker mali delničarji nimamo prav velikega deleža smo se odločili, da skupaj z manjšimi institucionalnimi vlagatelji podpremo skupnega kandidata z ustreznimi znanji in kompetencami, ki bo zastopal tako njih, kot tudi male delničarje.
 
Tako je Društvo MDS podprlo kandidata dr. Andraža Gruma, kot predstavnika malih delničarjev. Dr. Grum je nekdaj delal v Abanki Vipa in ima večletne izkušnje na področjih investicijskega bančništva, analiz vrednostnih papirjev, vrednotenja in upravljanja premoženja. Potrdili pa smo tudi Blaža Brodnjaka, kot predstavnika Zavarovalnice Triglav, ki je ¼ lastnica banke.
 
Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini s skoraj stoodstotno večino navzočih glasov potrdili vse predlagane sklepe uprave in odločili, da bo dividenda za lani 0,63 evra na delnico. Z večino navzočih glasov so potrdili tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko delo ter tudi predlog uprave za spremembo statuta v delu, ki upravi daje pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala banke za največ 15 milijonov evrov do junija 2013.

Začenja se privatizacija Abanke

Medij: Delo  Avtorji: Janez Tomažič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 11. oktober 2018 Objava: 8.50 Vir spletne objave: TUKAJ

Začenja se prodaja druge največje banke

Slovenski državni holding (SDH) je danes objavil javno povabilo vlagateljem, naj izkažejo interes za nakup 100-odstotnega deleža Abanke. Izkaze interesa pričakuje do 26. oktobra. Abanko vodi Jože Lenič, nastala pa je z združitvijo Abanke in Banke Celje. Da bo proces stekel, smo napovedali v članku: Začetek prodaje Abanke

Izkaz interesa do konca oktobra

"Zainteresirane stranke, ki želijo registrirati svoj interes za sodelovanje v postopku, morajo to storiti najkasneje do 26. oktobra 2018 do 17:00 po srednjeevropskem času. Izkaz interesa je treba do zgoraj omenjenega roka poslati po elektronski pošti na BNP Paribas ter njegov izvirnik po kurirski pošti na naslovnika Arnaud Jossien, BNP Paribas," so zapisali na spletni strani SDH.

Med verjetnimi kupci so madžarska OTP, sklad Apollo in druge regijske banke. Privatizacija Abanke mora biti končana do junija 2019, smo se zavezali evropski komisiji.

Predstavitveni dokument je dosegljiv tukaj.

Spomnimo, vzporedno teče postopek privatizacije NLB.

Upanje za izbrisane lastnike

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš, Jelka Zupanič Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 4. oktober 2018 Stran: 3

VREDNOSTNI PAPIRJI Upanje za izbrisane lastnike Izrečena je prva, še ne pravnomočna sodba v prid izbrisanim obvezničarjem. Kot kaže, naj bi bil kmalu pred poslanci še zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Potem ko so na sodišču potrdili, da so junija ugodili tožbenemu zahtevku dveh razlaščenih fizičnih oseb, ki sta kupili za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje, smo pogledali, kaj bi ta sicer še nepravnomočna sodba lahko pomenila za usodo več kot sto tisoč izbrisanih delničarjev in imetnikov obveznic v NLB, NKBM, Probanki, Factor banki in Banki Celje. Še posebej zato, ker naj bi sodišče nakupno pogodbo razglasilo za nično, kar pomeni, da bi morala Abanka, pravna naslednica Banke Celje, ki se je na prvostopenjsko sodbo sicer pritožila, izbrisanima vlagateljema, ki sta trdila, da ju banka ob nakupu obveznic ni dovolj podučila o tveganjih, povrniti glavnico z zamudnimi obrestmi.

Tadej Kotnik, tudi sam razlaščeni imetnik obveznic NLB26, meni, da bo ta sodba, če bo postala pravnomočna, sprožila kaskado podobnih tožb, v katerih bodo tožniki dokazovali, da so bili tudi sami vsaj tako nepoučeni, saj so imeli ob nakupu obveznic vsi na razpolago isti javno dostopni prospekt. In so zato vsi upravičeni do polne odškodnine.

V Društvu Mali delničarji Slovenije, ki ga vodi Rajko Stanković, upajo, da bodo tej odločitvi sledila tudi ostala sodišča. Vlado in poslance državnega zbora so spomnili, naj takoj izpolnijo zahtevo ustavnega sodišča po učinkovitem pravnem varstvu izbrisanih vlagateljev, Banko Slovenije pa, naj omogoči vpogled v dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise. Ponovno so se zavzeli za sklenitev poravnalne sheme. Tako s sodbami ne bi obremenjevali sodišč in bi znižali tudi stroške pravdanja izbrisanih delničarjev in obvezničarjev.

Primož Dolenc: "Zavezujem se, da bo Banka Slovenije polno sodelovala”

Števec 101.551 delničarjev bank je bilo izbrisanih.

1525 imetnikov podrejenih obveznic je bilo izbrisanih.

963 milijonov evrov je izpuhtelo, od tega 382 milijonov evrov delnic in 571 milijonov evrov obveznic.

Zakon Bertoncljeva prednostna naloga

Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko - pogovor z Rajkom Stankovićem

Medij: Radio Slovenija 1, Program A1 Avtorji: Saša Dragoš Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. oktober 2018 Ura 16:21 Država: Slovenija Doseg: 125.000 Trajanje: 05:00

VODITELJ: Bančni razlaščenci so na sodišču dosegli svojo prvo bitko. Celjsko sodišče je namreč odločilo, da mora Abanka kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. O tem, kaj to pomeni za ostale razlaščence in kaj za sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije v pogovoru Urške Jereb s predsednikom Društva Malih delničarjev Slovenije Rajkom Stankovićem.

RAJKO STANKOVIĆ: Tako je celjsko sodišče prvo presekalo ta mrtvi tek, saj je do zdaj se čakalo, da bo Vlada Republike Slovenije predlagala in državni zbor sprejel ustrezni zakon skladno z odločbo ustavnega sodišča in da bo Banka Slovenije izročila dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbris. Banka Slovenije se do zdaj večkrat bom rekel na nek način zavajala slovensko javnost, da teh dokumentov zaradi bančne tajnosti ne more izročiti in da je to del bom rekel tudi ECB-ja, kar pa ne drži, saj so ukrepi se izvedli, preden je bila Slovenija del enotnega bančnega sistema in upamo, da po bom rekel izboru novega guvernerja, ali bo to prvi ali drugi krog, to pač ne vemo, bodo končno izročili vso dokumentacijo, d a se lahko nedvoumno ugotovi, kaj je bilo prav in kaj ni bilo prav.

URŠKA JEREB: S tem dobivate tudi močnejše orožje v smislu pritiska na aktualno politiko. Kot ste že omenili, zakon v zvezi s tem že nekaj časa stoji, čeprav ga je vlada sprejela, potem je padel v državnem zboru navkljub zahtevam ustavnega sodišča, da se sprejme, skratka kakšne imate vzvode, da lahko pritisnete, v narekovajih seveda, na politiko v tem smislu?

RAJKO STANKOVIĆ: Glejte, Društvo MDS je že v soboto prek javne tv izjave pozvalo tako Vlado Republike Slovenije kot državni zbor kot Banko Slovenije, naj spoštujejo nemudoma odločbo ustavnega sodišča in vsak na svojem področju naredijo tisto, kar ustavno sodišče zahteva. Hkrati bo pa Društvo Malih delničarjev Slovenije ponovno obudilo svojo pobudo, ki je bila podana v začetku letošnjega leta, da se naredi poravnalna shema. Mi menimo, da bi lahko s poravnalno shemo, ki bi bila izvedena na način, da Republika Slovenija izda obveznice, ki se skotirajo na organiziranem trgu samo z enim disklejmerjem, da to nikoli več ne bodo predmet kakšne sanacije oziroma rezanj uspeli z nekim diskontom med različnim, med poučenimi in nepoučenimi vlagatelji to zadevo izvensodno zapreti in hkrati razbremeniti sodišča dolgotrajnih sodnih postopkov, saj moramo vedeti, da od bančnega izbrisa tako delnic kot obveznic že poteka peto leto.

Bančna razlaščenca na sodišču dobila prvo bitko za podrejene obveznice

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji, Obvezničarji, Izbris delnic in obveznic Datum: Sobota, 29. september 2018

Abanka mora kupcema podrejenih obveznic vrniti vplačani znesek, je sklenilo sodišče, a sodba še ni pravnomočna. 

Ljubljana – Medtem ko razlaščeni vlagatelji bank čakajo na sodno podlago za odškodninsko tožbo proti Banki Slovenije, je celjsko okrožno sodišče odločilo, da mora Abanka razlaščenima kupcema podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Sodba še ni pravnomočna.

Razlaščena vlagatelja, ki sta kot fizični osebi leta 2007 kupila za več sto tisoč evrov podrejenih obveznic Banke Celje (BCE10), sta lansko pomlad vložila tožbo proti Abanki kot pravni naslednici Banke Celje. V njej sta od banke terjala povrnitev naložbe, ki jima je bila leta 2014 na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih v Banki Celje leta 2014 izbrisana. Banki sta očitala, da ju ni poučila o vseh lastnostih posla in tveganjih, povezanih s podrejenimi obveznicami.

Na celjskem sodišču so nam potrdili, da so junija letos tožbenemu zahtevku ugodili. Po naših neuradnih informacijah je nakupno pogodbo razglasilo za nično. Abanka bi tako morala oškodovanima vlagateljema vrniti vplačano glavnico, vključno z zapadlimi pogodbenimi obrestmi in zamudnimi obrestmi. A sodba še ni pravnomočna, saj se je Abanka nanjo pritožila. V Abanki, ki se je združila z Banko Celje, zadeve ne komentirajo, prav tako ne tožnika.

 

Prva taka sodba

Gre za prvo tako sodbo, odkar je bilo v letih 2013 in 2014 z izrednimi ukrepi izbrisanih za okoli 600 milijonov evrov podrejenih finančnih instrumentov saniranih bank. Razlaščena imetnika podrejenih obveznic Banke Celje sta se v tožbi sklicevala na primer sanacije nizozemske banke SNS Reaal, kjer so bili lastniki podrejenih obveznic prav tako razlaščeni, a je banka nato priznala napako in nepoučene vlagatelje poplačala.

Spomnimo, da je to na začetku lanskega leta podprl celo zagovornik evropskih pravil o reševanju bank, ki so bile podlaga za izbris, in nekdanji vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem, ki je dejal, da tako v primeru italijanske Monte dei Paschi kot nizozemske banke nima zadržkov do nadomestil za male vlagatelje. Po njegovih besedah je šlo v tem primeru za zavajanja, saj so malim vlagateljem ponujali tvegane obveznice, ki so bile del bail-ina, zato morajo banke pokriti izgube, ki so jih povzročile malim vlagateljem.

 

Tožbe so večinoma zamrznjene

A omenjeni primer iz celjskega sodišča ni edina tožba proti banki izdajateljici, ki so bile sanirane z državnim denarjem. Banke zaradi izbrisa toži večina razlaščenih vlagateljev, ki se je odločila za iskanje pravice po sodni poti. Teh primerov je več kot 500, a kot kaže, večina teh sodnih postopkov zdaj stoji, tudi Odvetnik Miha Kunič pravi, da s konkretno sodno odločitvijo celjskega okrožnega sodišča ni natančno seznanjen, sta mu pa pravna podlaga in primer znana. »Moje tožbe so sestavljene tudi na tej pravni podlagi. Za večino mojih strank bom sodišču predlagal nadaljevanje prekinjenih postopkov proti banki izdajateljici in Banki Slovenije,« pojasnjuje in dodaja, da so sodišča postopke na njegov predlog prekinila, ker so čakali na zakon o sodnem varstvu razlaščenih bančnih vlagateljev: »Vendar ker zakona ni in ga v doglednem času tudi ni mogoče pričakovati, je čas, da se sodni postopki nadaljujejo.«

 

Številni očitki

Tožbe proti bankam so za svoje stranke vlagali tudi v Odvetniški pisarni Šelih in partnerji. Odvetnica Helena Butolen pojasnjuje, da so postopki tožb zoper banke na prvi stopnji prekinjeni. »Sodišča o tožbah namreč ne morejo odločati, dokler ne bo sprejet nov zakon, ki bo razlaščenim imetnikom omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače: če bi sodišča v teh postopkih odločala že zdaj, bi s tem tudi sama kršila pravico razlaščenih imetnikov do učinkovitega sodnega varstva, zato tudi v teh postopkih sodišča čakajo na zakon, ki bo ugotovljeno ustavno neskladnost odpravil,« pojasnjuje.

Dodaja, da so očitki bankam številni in se nanašajo tako na njihovo neskrbno ravnanje pri tem, da so bile odločbe sploh izdane, kot tudi na njihovo ravnanje po izrečenih izrednih ukrepih: »Zahtevamo pa povračilo celotne škode, ki nam je nastala zaradi odvzema premoženja, skupaj z zamudnimi obrestmi.«

Odvetnica Tamara Kek pojasnjuje, da so tudi njene stranke vložile tožbe zoper banke, vendar podredno, saj primarno odškodninsko tožijo Banko Slovenije. Tudi ti postopki so zaradi čakanja na zakon, ki bo skladno z odločitvijo ustavnega sodišča omogočil vložitev odškodninskih tožb proti Banki Slovenije, ustavljeni.

 

Tožijo lahko tudi nekdanji šefi

 

Po veljavni ureditvi so same odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih lahko izpodbijale le banke, a tega niso storile. Izjema je Factor banka, ki je šla v nadzorovano likvidacijo, pri kateri pa je sodišče najprej menilo, da nekdanji člani uprave ne morejo vložiti tožbe. A vrhovno sodišče je poleti sklenilo, da imajo osebe, ki so jim zaradi odločbe o prenehanju banke ali izrednem ukrepu prenehale funkcije članov uprave banke, še vedno pravico vložiti tožbo in banko zastopati v sodnem postopku glede presoje (ne)zakonitosti izrednih ukrepov. Vrhovno sodišče je sklep prvostopenjskega upravnega sodišča v tem delu tako razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču v nov postopek.

 

ABC bančnega »izbrisa«

Kdo so razlaščeni bančni vlagatelji?

Ob sanaciji šestih bank v letih 2013 in 2014, v katere je država vložila pet milijard evrov, je bilo razlaščenih tudi okoli 100.000 delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic bank. To se je zgodilo v NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Factor banki in Probanki. Lastniki podrejenih obveznic so z izbrisom izgubili okoli 600 milijonov evrov, delničarji pa okoli 360 milijonov. Med razlaščenci so bile tako velike finančne institucije kot mali vlagatelji in fizične osebe.

 

Zakaj so bile izbrisane podrejene obveznice in delnice bank?

Evropska pravila so zahtevala, da pri sanaciji bank z državnim denarjem svoj davek plačajo tudi lastniki podrejenih obveznic in delničarji bank. Banka Slovenije je na podlagi stresnih testov in pregledov v aktive bank ugotovila tolikšen kapitalski primanjkljaj, da je z odločbami o izrednih ukrepih v teh bankah odredila tudi izbris vseh podrejenih finančnih instrumentov in delnic bank. Mnenja o nujnosti izbrisa so različna, zato so bili že sproženi številni sodni spori.

 

Zakaj vlagatelji menijo, da so bili izbrisi neupravičeni?

Pritiski na Slovenijo, o katerih se na glas ne govori

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Čet., 16. avg.. 2018

Bomo popustili pod drugim opominom Bruslja zaradi kriminalistične preiskave, v kateri so zasegli tudi dokumente ECB?

Z zasegom dokumentov naj bi, tako nam očita Bruselj, posegli v nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke (ECB). Slovenijo je zaradi nepopuščanja pod pritiski doletel že drugi opomin evropske komisije. Pred dnevi so o postopku proti Sloveniji govorili tudi na sestanku predstavnikov Banke Slovenije in pravosodnega ministrstva.

Drugi opomin, v bruseljskem birokratskem jeziku gre formalno za tako imenovano »obrazloženo mnenje«, je nadaljevanje pritiska na našo državo zaradi kriminalistične preiskave proti nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in še trem njegovim sodelavcem. Osumljeni so kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB leta 2013. 

Naj spomnimo: kriminalisti so poleti leta 2016 v okviru nacionalne preiskave proti nekaj zaposlenim na Banki Slovenije zasegli podatke, ki so vsebovali tudi dokumente ECB in računalniško strojno opremo. ECB ni dala predhodnega dovoljenja za njihov zaseg, zato naj bi bila zaplemba ECB po njenem mnenju nezakonita. Predsednik ECB Mario Draghi je tedaj takoj protestiral pri slovenskem državnem tožilstvu in evropski komisiji ter zahteval izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Tedanji generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije opravljena skladno z odredbo sodišča, zato poziva ni sprejel. V predkazenskem postopku je ljubljansko okrožno sodišče odredilo hišne preiskave, ki so potekale 6. julija 2016 na Banki Slovenije, NLB ter zunanjih svetovalnih in revizorskih družbah. V prostorih Banke Slovenije so bili zaseženi računalniki, strežniki in druga računalniška oprema skupaj z elektronskimi sporočili ter fizična dokumentacija o sanaciji bančnega sistema. Po opravljeni hišni preiskavi je sodišče z novo odredbo odredilo še preiskavo na zaseženih računalnikih in z njimi povezanih elektronskih napravah.

  • Konec julija so na sestanku z vodstvom BS predstavniki pravosodnega ministrstva razpravljali o postopku EK proti Sloveniji.
  • Naša država je dobila drugi opomin zaradi nepopuščanja pritiskom Bruslja in Frankfurta.
  • Zahteve ECB so takšne, da bi njihova izpolnitev onemogočila preiskavo NPU.

Guverner Jazbec varal, plačali smo pa mi

Medij: Slovenske novice Avtorji: Nina Knapič Teme: Banke, Mali delničarji Datum: Sre., 1. avgust 2018 Stran: 2,3

VAROVANJE ZARADI AFERE MED RJUHAMI

Prvemu človeku Banke Slovenije je po telefonu pošiljal grozilna sporočila. Po razpadu zveze je izvedel, da je njegova bivša ljubimkala z guvernerjem.

LJUBLJANA - Boštjan Jazbec, ki je predčasno končal mandat na čelu Banke Slovenije in odšel v novo službo v Bruselj, v Belgiji je dobil položaj v vodstvu evropskega enotnega odbora za reševanje bank, je kljub temu dobil šest plač odpravnine. Na njegov račun je bilo maja nakazanih dobrih 75.800 evrov. Kot so razkrili v Delu, je bil zdaj že nekdanji guverner edini, ki je imel v pogodbi o zaposlitvi v Banki Slovenije pravico do odpravnine, četudi se za odhod odloči sam. Interni akti Banke Slovenije pa hkrati izrecno določajo, da članom sveta Banke Slovenije in delavcem s posebnimi pooblastili pravica do odpravnine, če so razrešeni, ker sami to zahtevajo, ne pripada.


A odpravnina ni edina afera, povezana z njim. Eno so zanetila tudi vroča sporočila, ki jih je nekdanji guverner s službenega telefona pošiljal svoji intimni prijateljici - ta ni bila samska, ampak je bila v zvezi z drugim (ime in priimek sta znana uredništvu). Ta je dolgo menil, da živi idilično družinsko življenje, v partnerstvu je dobil celo naraščaj. Šele po razpadu njune zveze je nekega dne izvedel, da je bila njegova bivša intimna partnerica Boštjana Jazbeca. Pobesnel je in Jazbecu začel groziti. Zaradi večkratnih groženj je država guvernerju banke zagotovila varovanje, seveda na račun davkoplačevalcev.

Spomnimo: marca je kot strela z jasnega odjeknila vest, da Boštjanu Jazbecu grozijo ter da se boji za svojo varnost in varnost svojih otrok. Takrat je ugibal, da so grožnje povezane z njegovo funkcijo (marca je bil še guverner Banke Slovenije). Jazbec je kar sam obvestil javnost o sumu kaznivih dejanj in to prijavil policiji, za grožnje pa je posredno obtožil razlaščene imetnike obveznic slovenskih bank, ki so med njihovo sanacijo leta 2013 izgubili premoženje. Toda sodeč po sodbi v imenu ljudstva, ki smo jo prejeli v uredništvo, še zdaleč ni tako.

Groženj ne bi uresničil?

Obdolženi je najprej kriminalistom in nato še sodnici priznal, da je Jazbecu poslal pet sporočil SMS z grožnjami (hranimo jih v uredništvu). Razlog? Ljubosumje. Njegova nekdanja partnerica in Jazbec naj bi ljubimkala že dolgo. »Bila sta intimna partnerja že pred mojo zvezo z njo, v času, ko je obiskovala fakulteto in je bil on njen predavatelj. /. . ./ Mislim, da sta zdaj še vedno v intimni zvezi, kljub temu da je on poročen,« je dejal v izjavi kriminalistom.

Prevzemni vrtiljak

Medij: Večer (Pogledi) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 25. maj. 2018 Stran: 19

Že nekaj časa smo v Sloveniji priča velikim premikom na bančno-zavarovalniškem parketu. Pravzaprav se je pričelo leta 2013 z večmilijardno bančno sanacijo in grožnjo Sloveniji z evropsko trojko. No, danes je že mogoče videti, da so bile največje slovenske banke, kot so NLB, Nova KBM in Abanka z Banko Celje, preveč dokapitalizirane, zato že sproščajo rezervacije in svojim (novim) lastnikom izplačujejo zajetne dividende. Številni mali delničarji in predvsem slovenski institucionalni investitorji pa so z ukrepom Banke Slovenije pred slabimi petimi leti ostali brez svojih delnic in podrejenih obveznic. Ti iz tega naslova ne prejemajo nikakršnih dividend in ne obresti, so pa mnogi vložili tožbe, a epiloga teh še niso dočakali.

Sprva je Abanka prevzela Banko Celje, združeni pa naj bi šli v prodajo prihodnje leto, podobno velja tudi za največjo slovensko banko NLB. To so prizadele še tožbe nekdanjih hrvaških varčevalcev v stari Ljubljanski banki, in kot je nedavno opozoril ekonomist Franjo Štiblar, po rodu Mariborčan in tudi prvi nadzornik hitro rastoče Delavske hranilnice, je terjatev do (nekdanjih) hrvaških podjetij za milijardo evrov več kot dolgov prebivalstvu, pa se to ne izpostavlja dovolj. Po drugi strani je Slovenija, vsaj na papirju, suverena država in ji je NLB po državni pomoči v obliki dokapitalizacij izplačala že veliko dividend, zato vztrajanje Bruslja in s tem popuščanje Ljubljane pri prodaji največje slovenske banke ni povsem razumljivo. In to po tem, ko je bila ameriškemu finančnemu skladu Apollo in EBRD za bagatelo oziroma 250 milijonov evrov prodana Nova KBM, ki je pripojila še PBS in Raiffeisen banko. Za slednjo se sicer govori, da bo po očiščenju poslovanja Nove KBM preko avstrijske matice kupila to bančno skupino nazaj. Banka Koper pa je, tako kot od srede koprski Adriatic Slovenka, že v italijanskih rokah, Nova KBM bi lahko pristala v avstrijskih, kar je za omenjeni obmejni območji, ki lastniško ne bosta imeli več svojih finančnih institucij, lahko problematično.

Razkrivamo zaupno poročilo: kdo je kriv za nemoteno pranje denarja v bankah

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Pon.. 07. maj. 2018

Razkrivamo zaupni dokument, ki potrjuje, da je prav Banka Slovenije tista, ki je že najmanj desetletje neučinkovita pri nadzoru preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v domačem finančnem sistemu. V tem času je proti odgovornim za pranje denarja v bankah izrekla le eno globo.

Banka Slovenija že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah.

To je ključna ugotovitev poročila službe notranje revizije Banke Slovenije o sumih domnevnega pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (NLB).

Gre za dokument, ki so ga v Banki Slovenije ob pomoči odvetniške pisarne Jadek & Pensa pripravili po lanskem izbruhu afere, v kateri je imel osrednjo vlogo britanski državljan iranskih korenin Iraj Farrokhzadeh. Ta je v letih 2009 in 2010 na svoje račune pri NLB prejel približno milijardo dolarjev iz ene od iranskih državnih bank. Nato ga je prenakazal na račune v različne evropske države.

Ozadje teh poslov od lani ugotavlja tudi preiskovalna komisija državnega zbora, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer. Končno poročilo bo predvidoma predstavila sredi maja.

Primer NLB: zatajila je Banka Slovenije

Poročilo, ki smo ga dobili na vpogled v uredništvu Siol.net, prsta odgovornosti v tako imenovani zadevi Farrokh ne uperja v NLB, kot to skuša dokazati politika, ampak v Banko Slovenije.

V centralni banki, ki jo je tedaj vodil Marko Kranjec, so namreč kršitve v NLB odkrili šele jeseni 2010, torej skoraj leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljive transakcije prvič opozorili nekateri oddelki v NLB. To so na zaslišanjih v državnem zboru potrdili tudi posamezni uslužbenci banke Slovenije.

A tega zamika ne bi bilo, če bi inšpektorji Banke Slovenije opravljali redne preglede največjih bank, opozarjajo avtorji poročila. "Aktivnejša politika nadzora Banke Slovenije nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja (...) bi morda lahko privedla tudi od hitrejše zaznave sumov kršitev v NLB," navaja dokument.

Jazbec ni odpravil pomanjkljivosti

Grožnje niso povezane z njegovim delom

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič, Damjana Žišt Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 13. apr.. 2018 Stran: 2

GUVERNER BANKE SLOVENIJE

Policija ne varuje več guvernerja Boštjana Jazbeca. Mandatno-volilna komisija DZ predlagala, naj ga s 30. aprilom razreši, ker odhaja na novo funkcijo

Ko smo 20. marca poročali, da odhajajočemu guvernerju Banke Slovenije Boštjanu Jazbecu in njegovim otrokom neznanec grozi s SMS-i po službenem telefonu, zato je zaprosil za policijsko zaščito, še nismo vedeli, da jo bo tudi dobil. Včeraj pa so ljubljanski policisti zaključili kriminalistično preiskavo, povezano z grožnjami guvernerju Jazbecu.

Policija varovanja po desetem členu uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, ne opravlja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. "Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo,” so povedali na policiji. O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja grožnje. Jazbec je bil včeraj na službeni poti v Frankfurtu, na njegov odziv še čakamo. Neuradno pa naj ne bi vedel, kdo naj bi bil osumljenec. Banka Slovenija zadeve, ki je še v predkazenskem postopku, ne komentira.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.