Abanka

Mali delničarji Finetola s pomočjo Društva MDS vložili Predlog za sodni preizkus denarne odpravnine v primeru umika z borze

Mali delničarji so ob strokovni pomoči Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) na osnovi sprejetega sklepa o umiku delnic družbe Finetol, d.d. (oznaka delnice FINR) z borze, vložili Predlog za sodni preizkus oz. določitev pravične denarne odpravnine po določilih ZGD-1C in ZTFI. Razlog za vložitev leži v višini denarne odpravnine, ki po mnenju predlagateljev ni pravilno definirana, saj naj bi bila določena oz. znana šele konec leta 2011, oziroma kar 5 mesecev po dejanskem sprejetju sklepa.

 

Ljubljana, 22. september 2011


 

Na skupščini Finetola, ki je potekala 1. avgusta 2011, so delničarji z 90,18 % večino sprejeli sklep o umiku iz borze, razlog zanj pa naj bi bilo skoncentrirano lastništvo in ekonomičnost. Skladno z določili ZTFI (101. člen), lahko vsak delničar, ki na sami skupščini nasprotuje umiku iz borze, zahteva, da družba prevzame njegove delnice, za plačilo primerne denarne odpravnine. Temu sklepu je na skupščini nasprotovalo  97 delničarjev, ki so lastniki 22.549 delnic. Prav tu pa se pojavi težava, saj je vodstvo družbe predlagalo sklep, ki določa vrednost pravične denarno odpravnino na dan 31. 12. 2011, torej 5 mesecev po umiku iz borze.

Predsednik Društva MDS, Rajko Stanković, je že na sami skupščini izrazil ostro nasprotovanje predlaganemu sklepu, saj je tovrstno ne-definiranje denarne odpravnine povsem zgrešeno in hkrati nezakonito. Zato je Društvo MDS tudi podalo nasprotni predlog, da se za primerno denarno odpravnino vzame vrednost delnice na dan 31. 12. 2010, ki je znašala 26,84 EUR.

Kljub večkratnim pozivom, nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet; razlog za nesprejetje pa je po vsej verjetnosti moč najti v aktivnostih vodstva, da popolnoma izčrpa družbo, ter posledično delničarjem 31.12.2011 izplača »mizerno« denarno odpravnino, ali pa te sploh ne bo izplačala, saj Finetolu grozijo insolventni postopki, ali pa morda celo stečaj zaradi visoke stopnje zadolženosti in najave Gorenjske banke, da bo blokirala prosto razpolaganje s premoženjem, saj Finetol po navedbi iz medijev, že dalj časa ne plačuje niti obresti na večino v aprilu 2011 zapadlih kreditov, ki pa so bili po besedah poslovodstva na skupščini 1.8.2011, podaljšani do konca septembra 2011 oz. do konca tega leta.

 

Ali bo pravična denarna odpravnina sploh izplačana, 25 % premija od 0 EUR je žal enak 0 EUR

Helios - Društvo MDS z izpodbojno tožbo zoper sklep o pridobivanju lastnih delnic

Na skupščini, ki je potekala 23. junija 2011 je pooblaščenec Društva MDS napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov skupščine družbe Helios in svojo napoved tudi uresničil. O vložitvi kazenske ovadbe zoper Upravo in njenega predsednika Uroša Slavinca pa se v Društvu MDS še posvetuje s pravnimi strokovnjaki.

 

Ljubljana, 13. julij 2011


 

Spomnimo; Uprava je uspela s svojim predlogom za nakup lastnih delnic

Pri četrti točki dnevnega reda sta delničarja KAD in SOD podala nasprotni predlog, ki se je od prvotnega nasprotnega predloga razlikoval v tem, da se vse, tudi zdajšnje delnice, nemudoma umakne. Nasprotni predlog KAD-a in SOD-a žal ni bil sprejet, saj je zanj glasovala 48,50 %; je pa zato bil sprejet predlog Uprave in sicer z 51,44 %. Uprava naj bi torej še naprej kupovala lastne delnice z namenom udeležbe na dobičku – kar v prevodu pomeni za namen nagrajevanja.

 

Ali sta predsednik skupščine in notarka namerno zamolčala določila 13. člena statuta Heliosa?

Po natančni analizi sklepov skupščine družbe Helios, smo ugotovili, da je sklep Uprave sicer bil sprejet, a z nezadostno večino (samo 51,44 %), statut Heliosa pa jasno določa, da je za sprejem takega sklepa potrebno 3/4 oz 75 % podpora prisotnega kapitala na skupščini. Zato v Društvu MDS z gotovostjo trdimo, da je sklep ničen in ga posledično Uprava ne sme izvajati (Levo na sliki 13. člen Statuta družbe Helios - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Statut).

 

Se pa pri tem poraja tudi vprašanje ali je prišlo do namenskega zavajanja delničarjev tudi s strani predsedujočega in notarke, katerih naloga je, da skrbita za zakonitost poteka skupščine (Levo na sliki izpis glasovanja na skupščini - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Notarski zapisnik skupščine).

Delničarji Zvon Ena Holding soglasno podprli možnost konverzije dela terjatev z delnicami

Na današnji skupščini družbe Zvon ENA Holding, d.d. so prisotni delničarji po opravljeni razpravi sprejeli predlagano možnost konverzije terjatev ločitvenih upnikov z izdajo novih delnic. Tako bi upniki, ki nimajo zavarovanj za svojo terjatev, dobili delnice in sicer 1 delnico za 4,17 EUR dolga. Drugače povedano, bili bi poplačani v višini okoli 24 odstotkov. Društvo MDS, ki je danes predstavljalo 3,20 procenta delničarjev, je pred glasovanjem zahtevalo dodatna pojasnila o naložbi v T-2 ter rezervnem scenariju, v kolikor bi  poskus razlastitve postal pravnomočen.

 

Ljubljana, 24. junij 2011


 

Predsednik uprave Zvon ENA Holding je povedal, da so in bodo uporabili vsa pravna sredstva, da ohranijo večinski delež, saj kapitala niso smeli vplačati, ker sodišče o tem še ni odločalo. Izjavil je, da imajo pripravljen tudi rezervni scenarij. Kot smo uvodoma zapisali, smo delničarji sklep soglasno podprli, saj je vsaka prisilna poravnava za 38.000 malih delničarjev boljša kot stečaj družbe. Na sliki od leve proti desni (mali delničar Rolando Krajnik, Rajko Stanković - predsednik Društva MDS, Grega Tekavec - izvršni sekretar Društva MDS in dr. Boštjan Udovič - zunanji sodelavec Društva MDS za področje ekonomije in gospodarstva). 

Javni poziv državni NLB in ostalim upnikom

Delničarjem Abanke 18 centov dividende

Društvo MDS se je današnje skupščine udeležilo kot zastopnik delničarjev, ki so lastniki 10.500 delnic oz. 0,30 % prisotnega kapitala in je po delniški knjigi bilo 20 največji zastopnik  delničar Abanke Vipe od 650 delničarjev, kolikor jih le ta ima.

Ljubljana, 26. maj 2011


DRUŠTVO MDS ZANIMALA IZPOSTAVLJENOST DO PADLIH GRADBINCEV, BASEL 3 IN MIOREBITNA VSPOREDNA KOTACIJA TER USTANOVITEV SKLADA LASTNIH DELNIC

Po obširne predstavitvi letnega poročila Uprave za leto 2010 in rezultatov za prvo tromesečje 2011, ki ga je podal predsednik Uprave mag. Jože Lenič in poročilu prvega nadzornika Janeza Bohoriča je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zastavil nekaj vprašanj in sicer ga je zanimalo koliko slabitev predstavljajo »padli gradbinci« že sedaj in koliko še pričakujejo slabitev iz tega naslova. Zanimalo ga je tudi ali banka dosega visoke kriterije »BASEL 3« in ali zaradi doseganja le teh načrtuje dokapitalizacijo z obstoječimi delničarji ali vstopom strateškega partnerja.

ABANKA VIPA - mali delničarji in mali institucionalni vlagatelji dobili svojega predstavnika v NS Abanke Vipa

Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS) je v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, ki ga je izvajalo v omejenem obsegu na včerajšnji skupščini zastopalo male delničarje - lastnike 16.168 delnic.

Ljubljana, 27.05.2010
 
Pred skupščino so se predstavniki Društva MDS posvetovali s pomembnejšimi delničarji Abanke Vipe. Ker mali delničarji nimamo prav velikega deleža smo se odločili, da skupaj z manjšimi institucionalnimi vlagatelji podpremo skupnega kandidata z ustreznimi znanji in kompetencami, ki bo zastopal tako njih, kot tudi male delničarje.
 
Tako je Društvo MDS podprlo kandidata dr. Andraža Gruma, kot predstavnika malih delničarjev. Dr. Grum je nekdaj delal v Abanki Vipa in ima večletne izkušnje na področjih investicijskega bančništva, analiz vrednostnih papirjev, vrednotenja in upravljanja premoženja. Potrdili pa smo tudi Blaža Brodnjaka, kot predstavnika Zavarovalnice Triglav, ki je ¼ lastnica banke.
 
Delničarji Abanke so na včerajšnji skupščini s skoraj stoodstotno večino navzočih glasov potrdili vse predlagane sklepe uprave in odločili, da bo dividenda za lani 0,63 evra na delnico. Z večino navzočih glasov so potrdili tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu za lansko delo ter tudi predlog uprave za spremembo statuta v delu, ki upravi daje pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala banke za največ 15 milijonov evrov do junija 2013.

Banka Slovenije nadaljuje pravni boj

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Banke Datum: Pet, 15. dec.. 2017

Ustavni sodniki prvič o zakonu, ki dovoljuje revizijo centralne banke

Ljubljana - Ustavni sodniki so včeraj presojali, ali bi računsko sodišče s pregledom v Banki Slovenije tej in celo državi res lahko povzročilo tako težko popravljive posledice, da bi izvajanje zakona do končne odločitve o morebitni protiustavnosti zadržali. Državni zbor in vlada za to ne vidita razloga.

Zakon o Banki Slovenije, ki računskemu sodišču omogoča revizijo centralne banke, je ta takoj ob uveljavitvi poslala v presojo ustavnemu sodišču. Čeprav so pooblastila računskega sodišča v zakonu o Banki Slovenije zelo omejena - zakon izrecno navaja, da revizija ne bo zajemala praks nadzora Banke Slovenije, izjema so le tiste, ki jih je Banka Slovenije izvajala do novembra 2014 (takrat je nadzor prevzela ECB) in ki so vodile v porabo proračunskih sredstev - so v Banki Slovenije prepričani, da bi bil to nedopusten poseg v njihovo samostojnost. Ustavnemu sodišču so zato predlagali tudi zadržanje izvajanja zakona do končne določitve. Sodišče je presojo zakona uvrstilo na dnevni red včerajšnje seje, ali so ustavni sodniki sprejeli tudi že kakšno odločitev, pa ni znano.

Ne vsebina, že sama revizija problem

Poročali smo že, da je ena največjih težav za Banko Slovenije očitno možnost priporočila, ki ga lahko po opravljeni reviziji izda računsko sodišče. Priporočila nimajo nobenih pravnih posledic, kar jih v centralni banki skrbi, pa so pričakovanja, ki bi jih računsko sodišče s temi priporočili lahko ustvarilo. S svojimi usmeritvami - tako priporočila vidijo v Banki Slovenije - bi lahko, opozarjajo v predlogu za ustavno presojo, ne glede na to, da jim priporočil ni treba upoštevati, poseglo v konkretne postopke nadzora in opravljanja konkretnih nadzorniških funkcij. Kot je mogoče razbrati iz odgovorov Banke Slovenije na mnenje državnega zbora in vlade - ta ne delita bojazni Banke Slovenije - v resnici ni pomembna vsebina revizije in samih ugotovitev računskega sodišča. Prepričani so, da bi težko popravljive posledice nastale že s samim začetkom revizije.

Vse bojazni vodijo v leto 2013

Nobenega dvoma ni, da je namen pooblastila za revizijo Banke Slovenije, ki ga zakon daje računskemu sodišču, omogočiti podlago za pregled praks nadzora iz sanacije bančnega sistema leta 2013. Težava, ki jo ima pri tem Banka Slovenije, se nanaša predvsem na to, kako bi morebitne nepravilnosti, ki bi jih ugotovilo računsko sodišče, vplivale na sodne postopke. »Jasno je, da lahko ima mnenje katerega koli državnega organa o tej problematiki [to je sanaciji bančnega sistema v letu 2013] prejudicialne posledice v kasnejšem sodnem postopku«, ki ga mora država zagotoviti lastnikom izbrisanih podrejenih obveznic. Spomnimo, gre za zahtevo ustavnega sodišča, da se bančnim razlaščencem zagotovi možnost učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb Banke Slovenije.

Razkrivamo: katerim bankirjem in politikom bodo brskali po transakcijskih računih

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Čigavi transakcijski računi pri slovenskih bankah zanimajo parlamentarno komisijo, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu?

Preiskovalna komisija državnega zbora o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar, je pred dnevi na slovenske banke naslovila zahtevo za razkritje podatkov o njihovem premoženju in prometu na transakcijskih računih posameznih fizičnih oseb. 

Zanimajo jih podatki za obdobje med letoma 1997 in 2015, torej skupaj kar za 18 let. Na seznamu so po naših podatkih naslednja imena:

  • Janko Medja, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) v obdobju 2012–2016,
  • Božo Jašovič, predsednik uprave NLB v obdobju 2009–2011,
  • Marjan Kramar, predsednik uprave NLB v obdobju 2004–2009,
  • Matej Narat, nekdanji član uprave NLB (2002–2009)
  • Marko Jazbec, nekdanji član uprave NLB (2009–2013)
  • Alojz Slavko Jamnik, nekdanji član uprave NLB (2007–2009),
  • Andrej Hazabent, nekdanji član uprave NLB (2002–2007) in član uprave NKBM (1995–1997),
  • Milan Marinič, nekdanji generalni sekretar NLB,
  • Boris Zakrajšek, nekdanji član uprave NLB in predsednik uprave LHB Frankfurt,
  • Gorazd Jančar, nekdanji predsednik uprave NLB Interfinanz (Švica),
  • Marko Simoneti, nekdanji predsednik nadzornega sveta NLB v obdobju 2009–2012,
  • Matjaž Kovačič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (2005–2012),
  • Črtomir Mesarič, nekdanji predsednik uprave Nove KBM (2002–2005), pozneje direktor NLB Montenegro, 
  • Jurij Detiček, nekdanji predsednik uprave Adria Bank Dunaj,
  • Aleš Hauc, nekdanji predsednik uprave Nove KBM v obdobju 2012–2015
  • Uroš Čufer, nekdanji minister za finance v vladi Alenke Bratušek (2013–2014)
  • Mitja Gaspari, nekdanji guverner Banke Slovenije (2001–2007), pred tem minister za finance v vladah Janeza Drnovška, pozneje minister za razvoj v vladi Boruta Pahorja (2009–2011)
  • Jasna Iskra, vodja pravnega oddelka na Banki Slovenije,
  • Andrej Plausteiner, nekdanji direktor Urada za preprečevanja pranja denarja.

Pri naštetih komisija zahteva podatke tudi o prometu na računih njihovih podjetij ali podjetij v lasti njihovih ožjih družinskih članov.

Drugih imen na seznamu za zdaj ni. Hkrati je komisija od bank zahtevala tudi podatke za približno tristo oseb, za katere predvidevajo, da so v obdobju med letoma 1997 in 2015 obiskovale sedeže izbranih bank, ki so predmet preiskave, po naših podatkih za NLB in Novo KBM. Po neuradnih informacijah so na seznamu tudi nekateri novinarji in uredniki medijev.

Kdo na seznamu manjka

S seznama ni mogoče razbrati, po kakšnih kriterijih je komisija izbrala imena. 

Kam bo šlo Kostićevih 63 milijonov evrov

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Suzana Kos Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Sporazum o nakupu delnic v glavnih točkah usklajen. Prodajalcem gre vsa kupnina.

63 milijonov evrov bo predvidoma plačal najbogatejši Srb za polovični delež v Gorenjski banki

Ljubljana – Danes se bo po naših informacijah sešel upravni odbor holdinške družbe Sava in odločal o tem ali sprejme ponudbo srbske AIK banke v lasti Miodraga Kostića, ki jo je dal za nakup polovičnega deleža Gorenjske banke. Skladno z zakonodajo sledi srbski prevzem banke. 

Zgodba s prodajo Gorenjske banke, ki se vleče že od jeseni leta 2015, se tako končuje. V zadnjih nekaj tednih sta se obe strani, prodajna in nakupna, pogajali o tem, koliko kupnine naj bi Kostić deponiral na posebnem računu. Ta denar naj bi počakal do razpleta zgodbe o sumu kaznivega dejanja oziroma domnevno spornih poslih banke z delnicami Iskratela v letu 2009.

Če bi se sumi Banke Slovenije, da je Gorenjska banka pri prodaji teh delnic pridobila protipravno premoženjsko korist v višini skoraj 20 milijonov evrov, izkazali kot utemeljeni, teh deponiranih milijonov prodajalci ne bi videli. A po naših informacijah Kostić ne vztraja več pri posebnih pogojih oziroma garancijah prodajalcev za domnevno sporne posle Gorenjske banke v preteklosti. To pomeni, da se bo vsa kupnina, po naših izračunih gre za nekaj več kot 63 milijonov evrov kupnine, steklo na račune prodajalcev, ki skupaj prodajajo 54,57-odstotni delež Gorenjske banke.

Sanacija bank, štiri leta kasneje

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Miha Jenko Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Evidenca: NKBM prodana, Probanka in Factor banka likvidirani, o NLB se še kar pogajamo, Abanka čaka kupce

Ljubljana – Slovenske banke so štiri leta po dokapitalizaciji in sanaciji dobičkonosne in kapitalsko močne - a so tudi manjše in tudi manj živahno posojajo, kot so v preteklosti.

Spomnimo, novembra 2013, je bil velik del slovenskega bančnega sistema na robu bankrota, klecajoč pod milijardami slabih posojil in na vrata Slovenije je že vsaj pol leta trkala trojka. Izguba bank je v prvih enajstih mesecih 2013 presegla milijardo evrov, donos na kapital (ROE) na ravni sistema je tako znašal neverjetnih minus (!) 33 odstotkov. Levji delež izgub in nedonosnih terjatev je pripadel največjima državnima bankama, NLB in NKBM, ki sta bili pozneje - izkazalo se je, da tri leta prepozno - dokapitalizirani s skoraj poltretjo milijardo davkoplačevalskega denarja.

Primanjkljaj po najbolj neugodnem scenariju

Slovenija je bila očitno prva država, kjer so bili izvedeni strogi obremenitveni testi ključnih bank, ki so bili tudi podlaga za določitev kapitalskih potreb slovenskih bank, stroški so na koncu obremenili slovenske davkoplačevalce, izbrisani so bili tudi lastniki podrejenih obveznic. Izvedbo skrbnega pregleda so koordinirali in nadzorovali Banka Slovenije, ministrstvo za finance, evropska komisije (direktorata za finance in konkurenco), ECB in evropski bančni organ EBA.

Metodologija je ostala tajna, čeprav je več slovenskih ekonomistov pozivalo k njenemu razkritju. Na koncu je bil ocenjeni kapitalski primanjkljaj v bankah določen pa najbolj neugodnem scenariju, po katerem bi se obseg slovenske ekonomije v letih 2013-2015 skrčil za skoraj deset odstotkov - pozneje se je izkazalo, da je v tem času zvišal za vsaj štiri odstotke. Obveljal je izračun ameriške svetovalne družbe Oliver Wyman, da znaša kapitalska luknja v osmih pregledanih bankah (na čelu z NLB, NKBM in Abanko) skoraj 4,8 milijarde evrov, kar je bilo za poldrugo milijardo več od ocene, ki so jo pripravili v nemški revizorski hiši Roland Berger. Mimogrede, predpostavke za neugodne makroekonomske napovedi sta prispevali ECB in evropska komisija.

Pozitivni učinki sanacije

Vse več bančnih razlaščencev za možnost poravnave

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Tor, 12. dec.. 2017

Problem razlaščencev po štirih letih še ni rešen in tožbe se lahko vlečejo še desetletje.

Ljubljana – S sanacijo bank je praznih rok ostalo tudi okoli 100.000 bančnih vlagateljev, katerih problem tudi po štirih letih še ni rešen. Poslanci bodo jutri razpravljali o predlogu zakona o pravnem varstvu razlaščencev, s katerim oškodovani vlagatelji in njihovi odvetniki niso zadovoljni. Vse več se jih zavzema za poravnavo.

Lastniki podrejenih obveznic in delnic saniranih bank so na podlagi izrednih odločb Banke Slovenije ostali brez 960 milijonov kvalificiranih obveznosti, od tega 600 milijonov podrejenih finančnih instrumentov. Ustavno sodišče je lansko jesen presodilo, da ukrepi Banke Slovenije niso bili neustavni, da pa razlaščenci niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede izdanih odločb. 

Tožba zoper BS

Vlada je zdaj v državni zbor poslala predlog zakona o pravnem varstvu kvalificiranih obveznosti bank, o katerem bodo poslanci na zahtevo opozicije opravili javno razpravo. Predlog predvideva, da bodo razlaščenci za odškodnino lahko tožili Banko Slovenije, ki bo na koncu morala plačati tudi odškodnino, razen če bo dokazala, da je pri ugotavljanju stanja v bankah in pri izreku izrednih ukrepov delovala kot skrben gospodar. Uporaba predlaganega zakona pa ne bo obvezna, če bo s pravnomočno sodbo ugotovljeno, da je bilo z odločbo Banke Slovenije razlaščencem storjeno kaznivo dejanje. 

Predlog predvideva, da bo Banka Slovenije po uveljavitvi zakona na svoji spletni strani za sanirane banke objavila odločbe o izrednih ukrepih in pogodbe z družbami, ki so opravile ocene vrednosti sredstev banke, torej z Deloittom ter Ernst in Youngom. Vso drugo dokumentacijo, tudi ocene vrednosti sredstev bank, pa bodo morali tožniki zahtevati prek sodišča. Odškodnino pa bodo lahko terjali le tisti, ki bodo vložili tožbo.

Odvetniki razlaščencev – Tamara Kek, Miha Kunič, Helena Butolen iz družbe Šelih in partnerji – so do predlaganega zakona kritični. Menijo, da predlagani zakon ne odpravlja ugotovljene neustavnosti in da dodatno omejuje dostop do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Kunič je že napovedal vložitev ustavne presoje takšnega zakona, tega ne izključuje niti Butolenova. Tako mali kot veliki razlaščenci pa se zaradi dolgotrajnosti in visokih stroškov postopka zavzemajo, da bi zakon predvidel tudi možnost poravnave.

Tudi Arhar za poravnavo 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.