Abanka

Dolgovi familije Iskra in etični kodeks Banke Slovenije

Medij: Portal Plus Teme: Izbrisi v bankah Datum: Pon, 12. sep.. 2016

Razkrivamo, kako je družinsko podjetje vodja pravne službe pri Banki Slovenije Jasne Iskra pomagalo pri ustvarjanju luknje v slovenskem finančnem sistemu. Družba Arksi, d.o.o. (nazaj bran priimek Iskra) je danes v stečaju, nepoplačani dolgovi znašajo več kot pol milijona evrov. Gospa Iskra je tudi času, ko je bila prokuristka te družbe, mirno vodila pravni oddelek Banke Slovenije – kar pa je etično porno.

Banka Slovenije nikoli ni bila naklonjena špekulantom. To je razumljivo, saj so bili prav špekulativni nakupi borznih delnic in stanovanjskih nepremičnin tisti, ki so napihnili cenovni balon. A ko je ta počil, je v bankah, ki so ga s posojili financirale, zazijala večmilijardna luknja, ki smo jo morali nato pokriti davkoplačevalci. Ironija pa je, da je pravna direktorica Banke Slovenije Jasna Iskra po podatkih, ki jih razkrivamo spodaj, pri teh špekulantskih nakupih izdatno vsaj posredno sodelovala s svojim družinskim podjetjem Arksi (nazaj brana beseda Iskra, op. av.). Družba Arksi je danes v stečaju, formalno jo vodi hči Anja Iskra, njeni nepoplačani dolgovi znašajo več kot pol milijona evrov. Pomenljivo je zlasti to, da je Jasna Iskra, ki je bila v letih 2008 in 2009 prokuristka te družbe,sočasno s funkcijo prokuristke te družbe zasedala tudi položaj vodje sektorja za pravne zadeve pri Banki Slovenije.

Družbo Arksi je družina Iskra (direktor je bil Zdenko Iskra, njen soprog) ustanovila že leta 1997, a se je prvotno ukvarjala s trgovino, v špekulativne borzne nakupe pa se je vrgla šele, ko je bil borzni balon že močno napihnjen in so mnogi že svarili, da so razmere podobne tistim pregovornim, ko še loščilci čevljev razlagajo svojim strankam, da je treba kupiti delnice, saj te samo rastejo. Vstop družbe Arksi med špekulante z delnicami je bil takšen, da bi bil danes označen za tajkunskega: družba se je z banko dogovorila za najem kredita, precej večjega, kot bi ga lahko najela po veljavnih pravilih glede na premoženje in prejemke svojih lastnikov, zavarovala ga je kar z delnicami, ki jih je s tem kreditom kupila, svoje lastništvo pa je še skrila s "parkiranjem" na tuje ime.

Z razlastitvijo obvezničarjev ni bilo kršeno pravo EU

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Damjan Viršek Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 3

Grenka sanacija Formalno velja, da razlastitev v bankah ni (bila) proti pravilom, ni pa popolnoma jasno, ali je bil to upravičen in sorazmeren ukrep

Bruselj, Ljubljana - Odločitev Sodišča EU je le korak na poti do dokončne odločitve, ali je bil izbris delničarjev in podrejenih upnikov saniranih bank ustaven ali ne. Predvsem je presodilo, da je sporočilo evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno in da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU.


Takega stališča v sporu zaradi razvrednotenih podrejenih obveznic in delnic NLB, NKBM, Abanke Vipe, Probanke in Factor banke so se razveselili predvsem v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance.

»Leta 2013 so slovenske banke na podlagi obremenitvenih testov, ki so jih izvedle neodvisne zunanje institucije, izkazale kapitalski primanjkljaj v skupni višini 4,78 milijarde evrov. Republika Slovenija se je v tedanjih okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil evropske komisije. Pristojne državne institucije so se odločile za zadnjo pot. Pred izvedbo dokapitalizacije je bilo treba spremeniti zakon, ki ureja bančništvo, s čimer je bila določena pravna podlaga za prispevek delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov k pokritju izgub bank,« je včeraj ministrstvo za finance zapisalo v izjavi za javnost.

Sodbo Sodišča EU je podprla tudi Alenka Bratušek, predsednica vlade v času odločitev za sanacijo bank: »Če podrejenih upnikov ne bi izbrisali, državna pomoč ne bi bila omejena na najmanjšo potrebno. S tem bi tvegali, da bi jo evropska komisija razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom,« je povedala.

Porazdelitev bremen je nujna

Vsak po svoje zadovoljen s sodbo

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga, (I. F.) Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 4

Razlaščeni imetniki obveznic podržavljenih bank sodbo Sodišča EU razumejo drugače kot Banka Slovenije. Končno besedo bo imelo slovensko ustavno sodišče

Sporočilo o bančništvu Evropske komisije, ki sta ga slovenska vlada in Banka Slovenije upoštevali, ko sta decembra 2013 razlastili imetnike podrejenih obveznic in delnic bank, ni bilo zavezujoče, je eno od pomembnih sporočil včeraj objavljene sodbe Sodišča Evropske unije v Luxembourgu. S sodbo je Sodišče EU odgovorilo na sedem vprašanj slovenskega ustavnega sodišča, ki jih je to zastavilo ob presojanju ustavnosti novele Zakona o bančništvu. Tako je Sodišče EU dokončno razrešilo vprašanje pravne narave Sporočila o bančništvu s 1. avgusta 2013, saj so se razlaščeni imetniki obveznic in delničarji podržavljenih bank ves čas sklicevali na priporočilno in nezavezujočo naravo sporočila. S tega vidika so mali delničarji zadovoljni s sodbo, ki omenja, da bi vlada in Banka Slovenije takrat lahko predlagali drugačne rešitve.

Sodišče je s tem sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca sodišča, ki je že 18. februarja letos med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali nujni za sanacijo finančnega in bančnega sistema oziroma za dodelitev državne pomoči, so v odzivu na sodbo zapisali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). "Zato je jasno, da je treba pravne težave, ki jih je povzročil Zakon o bančništvu, reševati v okviru slovenskega pravnega reda. To velja še toliko bolj, ker najbolj sporne rešitve tega zakona in konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imeli nikakršne vsebinske podlage v Sporočilu Evropske komisije," naštevajo. Upajo, da bo absolutno prednostno obravnavo zaključilo tudi ustavno sodišče. Sicer bodo morali razlaščenci zaradi skorajšnjega izteka zastaralnih rokov v vmesnem obdobju vložiti odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice vrednostnih papirjev.

Zgodovinska odločitev sodišča EU, s katero so zadovoljni prav vsi

Medij: Dnevnik (Naslovna stran) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 1

FINANCE / SANACIJA BANČNEGA SISTEMA 

Včeraj je sodišče Evropske unije sporočilo: izbris delničarjev in lastnikov obveznic je bil skladen z evropskim pravnim redom. Če tega Slovenija ob sanaciji bank v letu 2013 ne bi storila, bi tvegala rdečo luč ali tožbo Bruslja. Ostaja pa vprašanje, ali so bili slovenski "podrejenci" porezani bolj, kot je bilo treba za stabilnost bank. 

Z včerajšnjo težko pričakovano sodbo sodišča Evropske unije o načinu sanacije slovenskega bančnega sistema, pri kateri je država razlastninila delničarje in lastnike podrejenih obveznic bank, so zadovoljne vse strani. Sodba, s katero so luksemburški sodniki dejansko odgovarjali na vprašanja slovenskih ustavnih sodnikov, je na prvi pogled bolj v prid državi in bankam ter manj izbrisanim obvezničarjem. A sodišče v Luksemburgu je razlagalo evropsko pravo in s tem dejansko (u)branilo evropski način reševanja bank, medtem ko bo ukrepe v slovenskih bankah z vidika slovenske ustave presojalo tukajšnje ustavno sodišče. 

Država bi lahko tvegala, sporočilo ni zavezujoče... 

Sodišče Evropske Unije o bančnih izbrisih v Sloveniji

Sodišče Evropske Unije je danes objavilo Sodbo, vezano na izbrise delničarjev in obvezničarjev slovenskih bank, decembra 2013 (NLB, Nova KBM, Abanka, Probanka, Factor banka) in nato še decembra 2014 (Banka Celje). Sodba Sodišča EU pričakovano v celoti sledi ugotovitvam generalnega pravobranilca Nilsa Wahla z dne 18. februar 2016. Za ogled celotne sodbe Sodišča EU kliknite tukaj.

 

Ljubljana, 19. julij 2016


 

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1, z dne 19.07.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za poslušanje Studia ob 17h na prvem programu Radia Slovenije kliknite na sliko ali tukaj.

Ključni poudarki razsodbe Senata Sodišča EU:

  • Sporočilo Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za države članice nima zavezujočega učinka, 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam je bilo potrebno upoštevati načelo porazdelitve bremen med delničarji in imetniki podrejenih instrumentov 
  • pri odobritvi državnih pomoči bankam mora Komisija preverjati tudi posebne izredne okoliščine, če jih država članica uveljavlja
  • sprejeti ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke.

 
Sodišče EU je torej potrdilo stališče generalnega pravobranilca, da Sporočilo Evropske Komisije ne mora imeti zavezujočega učinka za države članice, na kar se je sklicevala tako takratna Vlada RS kot Banka Slovenije. Dejstvo je, da niti Banka Slovenije niti Vlada RS nista Komisiji predlagali upoštevanja posebnih izrednih okoliščin ter ji predlagala drugačnega načina reševanja bančnega sistema, ki bi vključeval drugačno porazdelitev bremen med delničarji in imetniki podrejenega kapitala!
 
Sodišče EU je tudi jasno, da ukrepi ne bi smeli presegati tega, kar je nujno za odpravo primanjkljaja banke. Več kot jasno je, da so banke še danes (skoraj tri leta po izbrisih) prekapitalizirane, zato so bili ukrepi vidno pretirani, kar je seveda povezano tudi z uporabljenimi scenariji ter načinom vrednotenja kapitala bank, ki je bilo opravljeno brez kakršnihkoli veljavnih računovodskih standardov.

Policija, tožilci in mali delničarji proti Super Mariu

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Maja Grgič, (B.K.), Nejc Gole Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 3

Preiskava Banke Slovenije Evropska komisija bi lahko tožila Slovenijo - »Sprenevedanje gospoda Draghija«

Ljubljana, Berlin - Banka Slovenije in njeni uslužbenci nimajo nobenih privilegijev pri izvajanju hišnih preiskav v predkazenskem postopku, so se v policiji odzvali na pismo predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija, kije ostro obsodil ravnanje slovenskih organov.


Mario Draghi je v sredo, ko so potekale policijske preiskave v Banki Slovenije pa tudi v NLB ter revizijskih družbah Deloitte in Ernst & Young, poslal uradni protest generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju, da so slovenski organi iz notranje mreže Banke Slovenije in računalniške strojne opreme, ki so jo uporabljali guverner Boštjan Jazbec, nekdanji viceguverner Janez Fabijan in nekateri drugi uslužbenci nezakonito zasegli informacije ECB.

Hkrati je pozval predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, naj posreduje. V obeh pismih je Draghi zapisal, da bodo skladno s slovensko zakonodajo raziskali možne primerne pravne ukrepe, ker so podatki ECB zaščiteni z zakonodajo EU, ki ECB daje posebno imuniteto.

Kaj to pomeni? ECB sama ne more narediti nič, ampak lahko o sumih kršitev obvesti evropsko komisijo. Če bo ta sumila, daje Slovenija kršila pravo EU, bo sprožila postopek po 258. členu pogodbe o delovanju Evropske unije, je pojasnil dekan fakultete za državne in evropske študije Matej Avbelj. »V praksi bo evropska komisija po diplomatski poti Ljubljano pozvala k pojasnilom. Če bi tudi po slovenskih odgovorih evropska komisija vztrajala, da gre za kršitev, bi Slovenijo lahko tožila pred sodiščem Evropske unije,« je dodal. V Sloveniji bi se lahko izpodbijala dejanja policije in tožilstva.

Šef ECB Draghi grozi Sloveniji

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Darja Kocbek, (D.R.), (I.F.) Teme: Mali delničarji , Rajko Stanković Datum: Pet, 08. jul.. 2016 Stran: 2

"Uradno protestiram proti nezakonitemu zasegu informacij ECB in pozivam oblasti v Sloveniji, naj to kršitev odpravijo," piše Draghi.

Boštjan Jazbec je februarja lani potrdil, da je Evropska komisija zahtevala izbris delnic in podrejenih obveznic na podlagi pravil EU o državnih pomočeh, ki so začela veljati 1. avgusta 2013, torej še preden je bila direktiva, ki to ureja, sprejeta.

Po dostopnih podatkih policija v nobeni drugi državi v EU do zdaj ni opravljala hišnih preiskav v centralni banki, je pa novembra lani preiskala prostore centralne banke v Argentini.

Česa se bojijo v Evropski centralni banki?

ECB bo zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije preučila možnosti za pravne ukrepe, ki jih ima na volio v skladu s slovensko zakonodajo

 

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je Sloveniji zaradi kriminalistične preiskave v Banki Slovenije in zasega zaupnih informacij ECB zagrozil s pravnimi ukrepi. Protestni pismi je poslal predsedniku Evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju in generalnemu državnemu tožilcu Zvonku Fišerju. V obeh je napisal, da ga je o preiskavi obvestil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. "Uradno protestiram proti nezakonitemu zasegu informacij ECB in pozivam oblasti v Sloveniji, naj to kršitev odpravijo," piše Draghi.

Kriminalisti obiskali guvernerja

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga, (D.Ž.), (K.A.) Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 07. jul.. 2016 Stran: 2

Po dveh letih in pol od vložitve ovadb vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov. Tokrat v NLB. Za 600 milijonov evrov posredno oškodovanih pol milijona državljanov

Včeraj je Slovenijo razvnela še ena akcija kriminalistične policije. Njeni sodelavci so obiskali Banko Slovenije in NLB. A težišče preiskave je bilo na centralni banki, saj so kriminalisti NLB hitro zapustili, zadržali pa so se tudi v dveh revizorskih hišah, v Ernst&Young in v Deloitte Slovenija. Vsi, ki so že od sanacije bank v decembru 2013 opozarjali, daje bila izračunana bančna luknja pregloboka, pogoji, ki so jih upoštevali revizorji, pa v celotnem evropskem prostoru za Slovenijo unikatni, da so temeljili na nerealno negativnih predpostavkah, in so se že pred dvema letoma izkazali za neupravičene, so včeraj doživeli prvo potrditev svojih prizadevanj.

Ovadbe v imenu imetnika izbrisanih obveznic NLB26?

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) so pred dvema letoma in pol v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Ta v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih pol milijona državljanov.

"Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu, sprejete pod nekdanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah," so zapisali v Društvu MDS. Eden najbolj zavzetih borcev za pravice razlaščenih upnikov podržavljenih bank dr. Tadej Kotnik pa: "Postopkov NPU in tožilstva ne morem komentirati, ker z njimi nisem seznanjen, tudi z današnjo preiskavo sem seznanjen le skozi poročila medijev. Če so moja javna dokumentiranja nepravilnosti in protislovij v bančni sanaciji decembra 2013 kaj prispevala k ugotavljanju dejanskega stanja, pa me to seveda veseli."

Po dveh letih in pol vendarle tudi preiskave bančnih izbrisov

Danes je v javnosti odjeknila novica, da potekajo kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB in dveh revizijskih hišah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) smo že dve in pol leti nazaj v imenu imetnika obveznic NLB26 vložili kazensko ovadbo zoper NLB, ki jo je pripravila odvetnica Tamara Kek. Odvetnica Tamara Kek v okviru Društva MDS zastopa imetnike finančnih instrumentov v vseh bankah, kjer so bili izvedeni ukrepi Banke Slovenije, s katero je bilo neposredno oškodovanih 100.000 državljank in državljanov Republike Slovenije, posredno (preko pokojninskih družb) pa je bilo oškodovanih še dodatnih 500.000 državljanov.

Glede na to, da že dve leti in pol čakamo tudi odločitev Ustavnega sodišča v zvezi s številnimi ustavnimi pobudami, ki so bile vložene zaradi novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), sprejete pod nekdanjo predsednico Vlade, mag. Alenko Bratušek, v Društvu MDS upamo, da se bodo zadeve vendarle v kratkem času razčistile in da bodo odgovorne osebe odgovarjale za škodo, ki je bila povzročena v slovenskih bankah.

Ljubljana, 06. julij 2016


 

Sodišče posredno pripoznava naše navedbe

Na podlagi doslej znanih javnih podatkov menimo, da je sodišče z izdanim sklepom o izvedbi hišnih preiskav posredno pripoznava in pritrjuje našim javnim navedbam, da sanacija bank ni potekala v skladu z veljavno zakonodajo. Glede na to, da so predmet današnjih preiskav Banka Slovenije ter družbi Ernst & Young ter Deloitte in NLB, lahko sklepamo, da so preiskovalci pripoznali tudi usklajenost delovanja in ravnanja, sicer teh med seboj nepovezanih oseb.

Glede na današnje pričanje vodja specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana pred preiskovalno komisijo Državnega zbora, pa v Društvu MDS ponovno zahtevamo, da vsi vpleteni v sanacijo bank (revizijske hiše, Banka Slovenije in posamezne banke) prično resno in odgovorno sodelovati s preiskovalnimi organi in da razkrijejo vse dokumente, ki so bili, po našem mnenju, temelj pravno spornim ukrepom v zvezi s sanacijo bank.

Izjava Tamare Kek, odvetnice razlaščencev v slovenskih bankah

 

Na Ustavno sodišče smo 3.6.2016 naslovili predlog za začasno zadržanje z namenom zadržanja teka zastaralnih rokov za vložitev odškodninskih tožb zoper Banko Slovenije ter zoper poslovne banke in člane njihovih uprav. Z ozirom na to, da Ustavno sodišče še ni odločilo o več pobudah za oceno ustavnosti določb Zakona o bančništvu povezanih z izrednimi ukrepi prenehanja delnic in podrejenih obveznic bank, prvih vloženih že v začetku decembra 2013, smo ocenili, da je sedaj že skrajni rok za začetek priprave odškodninskih tožb.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.