Abanka

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Poslanskim skupinam Državnega Zbora RS
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu
Evropski komisiji
Evropski centralni banki
Evropskemu parlamentu

 

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Računsko sodišče Republike Slovenije je z dne 09.11.2016 objavilo Revizijsko poročilo pod oznako CN 3262-1/2016/42. Vsebina slednjega poročila je bila na zahtevo Banke Slovenije, zaradi domnevnega varovanja poslovne skrivnosti zatemnjeno. Časnik Finance je 31.01.2017 razkril do sedaj zakrite dele Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, ki jasno in nedvoumno potrjujejo sume o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB. Čedalje bolj postaja jasno, da Banka Slovenije, kljub javnim sporočilom in izjavam njenih funkcionarjev, ni imela le »koordinacijske« ali »podporne« vloge pri sestavljanju končnega seznama terjatev, ki jih je NLB dokončno prenesla na DUTB, ampak je v resnici bila ključni akter in nikakor zgolj koordinator.

Na žalost prvi odzivi Banke Slovenije sledijo načelu 'če laž ponoviš 100x bo ta postala resnica'. Morda pa na drugi strani želi Banka Slovenije povedati, da je poročilo Računskega sodišča tisto, ki napačno povzema dejstva in dokaze, vendar pa potem ni jasno zakaj je predmetno poročilo sploh bilo potrebno počrniti na zahtevo Banke Slovenije. Skladno z 39.a členom Zakona o Banki Slovenije za njene guvernerje ne velja zakon, ki ureja preprečevanje korupcije, velja pa ta isti zakon za osebe, katerim Banka Slovenije podeljuje soglasje za opravljanje funckcije v bankah?! Povedano drugače, guverner lahko ravna koruptivno, oseba, o kateri guverner presoja, če izpolnjuje pogoje »fit & proper« pa ne sme ravnati koruptivno.

 

Banka Slovenije niza neresnico za neresnico

Slab mesec po objavi omenjenega Revizijskega poročila Računskega sodišča je Guverner Banke Slovenije g. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala dne 01.12.2016 v prostorih Držanega zbora RS izjavil, da v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../«.

Banka Slovenije še danes očitno vztraja pri svojih izjavah, čeprav je v poročilu jasno zapisano, da NLB Seznamov oz List B, B+ in C NLB sploh ni imela na razpolago. Kako je potem banka bila tista, ki je seznam sestavila, če sploh ne razpolago s predmetnim dokumentom?!

Še več, Banka Slovenije v včerajšnjem odzivu niza nove neresnice in zavajanja. Glede vrednotenja terjatev za prenos Banka Slovenije zapiše: »Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednost. /.../ Končno prenosno vrednost je določila Evropska komisija /.../«. Računsko sodišče pa popolnoma nasprotno na 77 strani: »Iz 68. Točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije /.../«. Ne samo da Banka Slovenije navaja čisto nasprotje temu, kar je ugotovilo Računsko sodišče, sočasno se »dela norca« iz celotne Slovenije, s tem ko navaja, da je Evropska komisija določila vrednost, po katerih naj bi se terjatve prenašale na DUTB. Vezano na zgoraj navedeno in ponavljajoče se izjave Banke Slovenije, pozivamo Evropsko komisijo, da se jasno opredeli, ali je res Evropska komisija sama določala prenosne vrednosti vseh 286 terjatev, ki so bile iz NLB prenešene na DUTB? Torej, ne zanima nas, ali je Evropska komisija potrdila prenosne vrednosti ampak nas zanima kdo je določil vrednosti predmetnih 286 terjatev?

 

Poziv k odstopu guvernerja in ukrepanje zoper ostale odgovorne

Društvo MDS je javno pozvalo Nacionalni preiskovalni urad (NPU), da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe.  Pozvali smo tudi Guvernerja BS, da odstopi, vendar iz njegove današnje in včerajšnje reakcije je razvidno, da tega ne namerava storiti.

 

Poziv poslanskim skupinam in poslancem državnega zbora za pričetek odpoklica Guvernerja BS

Zaradi nenehnega zavajanja in prikrivanja dejanskega stanja državnemu zboru RS, katerega nedvoumno dokazuje že prej omenjeno poročilo Računskega sodišča, vas kot predstavnike zakonodajne oblasti  pozivamo, da nemudoma sprožite postopek za odpoklic guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, skladno z 39. členom Zakona o Banki Slovenije.

 

Poziv za spremembo zakonodaje in spremembo nosilca priprave zakona

Kot zakonodajalca vas pozivamo, da sprožite naslednje zakonodajne postopke in sicer:

  • črtanje 39.a člena Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1-UPB1) - s tem bodo guvernerji in viceguvernerji BS zavezani k spoštovanju zakona o preprečevanju korupcije. Besedilo, ki se črta: »Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.« (Uradni list RS, št. 72/2006 z dne 11. 7. 2006: 39.a člen ZBS-1)
  • sprejem ustrezne zakonodaje, s katero bo Računskemu sodišču nemudoma omogočen tudi nadzor in revidiranje delovanja Banke Slovenije za tekoče poslovanje; 
  • da odredite v soglasju z Računskim sodiščem izredni nadzor nad delom BS za čas, ko so se sprejemali ukrepi za sanacijo bank, to je od 1. januarja 2013 pa do 31. decembra 2016;
  • da Zakon o popravi določil za učinkovito pravno sredstvo ZBan-1L, ki ga je naložilo Ustavno sodišče RS, v pripravo takoj prenesete iz Ministrstva za finance na Ministrstvo za pravosodje, pri čemer pri pripravi tega zakona ne smejo sodelovati osebe oz. institucije, ki so to neustavnost povzročile (MF in BS ter vsi vpleteni v obeh institucijah).

Od države in njenih upravljavcev, pa zahtevamo, da sprožijo ustrezne postopke zoper člane Uprave NLB in NS NLB, ker niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Pri tem posebej opozarjamo, da Uprava NLB tudi ni dobili soglasja NS NLB za takšno dodatno razvrednotenje, kar je bilo tudi v nasprotju z določili tedaj veljavnega statuta NLB. 

Društvo MDS

Obvezničarji Nlb, Abanke, Nova KBM, Factor Banke in Probanke informacija o možnosti vlaganje tožb

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

 

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

 

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

 

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

  •          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
  •          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
  •          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

 

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

  •          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

 

Ustavno sodišče RS potrdilo, da je 350.a člen in 265 člen ZBAN-1L v neskladju z Ustavo RS

Za ogled prispevka iz Dnevnika ob 19.00 TV SLO1 z dne 27.10.2016 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Odločba Ustavnega sodišča RS je za Društvo MDS negativno presenečenje. Žal v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da se Ustavno sodišče do številnih in ustavno pravno relevantnih pravnih vprašanj sploh ni opredelilo in svoje odločitve tudi ni obrazložilo v luči vse dosedanje ustaljene sodne prakse.

 

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bivši imetniki kvalificiranih obveznosti nimajo zagotovljenega učinkovitega odškodninskega varstva, vendar pa v obrazložitvi odločbe ni dalo zakonodajalcu nobenih napotkov o tem, kakšno na bo to učinkovito in ustavno skladno sodno varstvo. Način izvršitve dejansko sploh ni določen. Zakonodajalcu je le naložilo, da mora zaradi odsotnosti posebnih procesnih pravil za odškodninske spore proti Banki Slovenije, zapolniti protiustavno pravno praznino. Kako pa bo ta zapolnjena, pa je v celoti prepustilo presoji zakonodajalca. 

 

Prispevek iz RTV Slovenija: Smo res preplačali sanacijo bank?

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1, z dne 28.09.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Bančna luknja: Izračun, ki ga marsikdo ne bo vesel

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Banka Slovenije gre daleč v varovanju svoje nedotakljivosti. Vložila je na primer tožbo proti državi »zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine«. Guverner Boštjan Jazbec je namreč ocenil, da država, ki jo zastopa ljubljansko okrožno sodišče, oziroma parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje odgovornost nosilcev javnih funkcij v postopku sanacije bank, ne sme imeti vpogleda v zasežene zapisnike njegovega ožjega kolegija.

Drugi primer, ki napeljuje k pomisleku o izgubi kompasa na Slovenski 35, je buren odziv in iskanje zavetja pri prvem človeku Evropske centralne banke (ECB), ko so v prostore Banke Slovenije poleti prikorakali kriminalisti. Preiskava je povezana z izbrisom podrejenih obveznic. Nacionalni preiskovalni urad preiskuje sum kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo uradnega položaja ali pravic pri osebah, ki so vodile postopke ugotavljanja domnevno negativnega kapitala v eni od bank in neupravičeno izrekle izredni ukrep izbrisa podrejenih obveznic.

Banka Slovenije se otepa tudi pregleda računskega sodišča, ki bi ga nedvomno zanimala pravilnost porabe skoraj 800.000 evrov, kolikor je stala aktualna obnova avle našega nedotakljivega hrama monetarne modrosti.

Bančna luknja: napačna ocena, težka več milijard evrov

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Kos Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 26. sep.. 2016

Ekonomist Veljko Bole je izračunal, da je bila sanacija bank leta 2013 pretirana, neupravičena tako na mikro- kot na makroekonomski ravni. Napaka, ki smo jo po nepotrebnem plačali davkoplačevalci, je težka več milijard evrov. Samo v primeru NLB in NKBM je bila ocena kapitalskega primanjkljaja skupno precenjena za poldrugo milijardo evrov.


Študija res obstaja. A tudi če bi ga tisti, ki so jo naročili, odvezali molčečnosti, je ne bo komentiral, je odločen ekonomist Veljko Bole.

Po naših informacijah je Bole v študiji o sanaciji bank leta 2013 na temelju različnih predpostavk in ob upoštevanju dejanskih makroekonomskih gibanj izračunal, da je bila luknja samo pri dveh največjih bankah močno precenjena, napaka pa naj bi znašala okoli poldrugo milijardo evrov. Sanacija bank, ki je temeljila na izračunu kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenih testih, je bila torej predraga, vložek davkoplačevalcev v banke pa močno pretiran. Boletovi izračuni so bili v teh dneh predstavljeni ozkemu krogu izbranih oseb.

 

Rok za vložitev tožbe do konca leta

Boletov matematični izračun je sicer nadaljevanje enega od dveh strokovnih mnenj, izdelanih za potrebe odškodninske tožbe, ki so jo proti Banki Slovenije in saniranim bankam napovedali v pozavarovalnici Sava Re zaradi oškodovanja, ki so ga utrpeli ob izrednih ukrepih ob sanaciji bank in posledičnem izbrisu. »Družba v zvezi z zadevo vodi postopke, s katerimi želi zavarovati svoje interese, s ciljem pridobitve pravice do pravnega varstva. Glede na to, da se v kratkem pričakuje odločitev ustavnega sodišča, ki je zadevo začelo ponovno obravnavati pred dnevi, in bo ta odločitev (ustavnih sodnikov, ki bo predvidoma znana konec letošnjega ali začetek prihodnjega leta, op. p.) pomembno vplivala na naše nadaljnje aktivnosti, v tej fazi postopkov ne moremo komentirati,« pravijo v pozavarovalnici.

Dolgovi familije Iskra in etični kodeks Banke Slovenije

Medij: Portal Plus Teme: Izbrisi v bankah Datum: Pon, 12. sep.. 2016

Razkrivamo, kako je družinsko podjetje vodja pravne službe pri Banki Slovenije Jasne Iskra pomagalo pri ustvarjanju luknje v slovenskem finančnem sistemu. Družba Arksi, d.o.o. (nazaj bran priimek Iskra) je danes v stečaju, nepoplačani dolgovi znašajo več kot pol milijona evrov. Gospa Iskra je tudi času, ko je bila prokuristka te družbe, mirno vodila pravni oddelek Banke Slovenije – kar pa je etično porno.

Banka Slovenije nikoli ni bila naklonjena špekulantom. To je razumljivo, saj so bili prav špekulativni nakupi borznih delnic in stanovanjskih nepremičnin tisti, ki so napihnili cenovni balon. A ko je ta počil, je v bankah, ki so ga s posojili financirale, zazijala večmilijardna luknja, ki smo jo morali nato pokriti davkoplačevalci. Ironija pa je, da je pravna direktorica Banke Slovenije Jasna Iskra po podatkih, ki jih razkrivamo spodaj, pri teh špekulantskih nakupih izdatno vsaj posredno sodelovala s svojim družinskim podjetjem Arksi (nazaj brana beseda Iskra, op. av.). Družba Arksi je danes v stečaju, formalno jo vodi hči Anja Iskra, njeni nepoplačani dolgovi znašajo več kot pol milijona evrov. Pomenljivo je zlasti to, da je Jasna Iskra, ki je bila v letih 2008 in 2009 prokuristka te družbe,sočasno s funkcijo prokuristke te družbe zasedala tudi položaj vodje sektorja za pravne zadeve pri Banki Slovenije.

Družbo Arksi je družina Iskra (direktor je bil Zdenko Iskra, njen soprog) ustanovila že leta 1997, a se je prvotno ukvarjala s trgovino, v špekulativne borzne nakupe pa se je vrgla šele, ko je bil borzni balon že močno napihnjen in so mnogi že svarili, da so razmere podobne tistim pregovornim, ko še loščilci čevljev razlagajo svojim strankam, da je treba kupiti delnice, saj te samo rastejo. Vstop družbe Arksi med špekulante z delnicami je bil takšen, da bi bil danes označen za tajkunskega: družba se je z banko dogovorila za najem kredita, precej večjega, kot bi ga lahko najela po veljavnih pravilih glede na premoženje in prejemke svojih lastnikov, zavarovala ga je kar z delnicami, ki jih je s tem kreditom kupila, svoje lastništvo pa je še skrila s "parkiranjem" na tuje ime.

Z razlastitvijo obvezničarjev ni bilo kršeno pravo EU

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič, Damjan Viršek Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 3

Grenka sanacija Formalno velja, da razlastitev v bankah ni (bila) proti pravilom, ni pa popolnoma jasno, ali je bil to upravičen in sorazmeren ukrep

Bruselj, Ljubljana - Odločitev Sodišča EU je le korak na poti do dokončne odločitve, ali je bil izbris delničarjev in podrejenih upnikov saniranih bank ustaven ali ne. Predvsem je presodilo, da je sporočilo evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013 veljavno in da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam ne krši prava EU.


Takega stališča v sporu zaradi razvrednotenih podrejenih obveznic in delnic NLB, NKBM, Abanke Vipe, Probanke in Factor banke so se razveselili predvsem v Banki Slovenije in na ministrstvu za finance.

»Leta 2013 so slovenske banke na podlagi obremenitvenih testov, ki so jih izvedle neodvisne zunanje institucije, izkazale kapitalski primanjkljaj v skupni višini 4,78 milijarde evrov. Republika Slovenija se je v tedanjih okoliščinah sistemske bančne krize znašla pred odločitvijo, ali dovoliti stečaj nekaterih sistemsko pomembnih bank in s tem ogroziti stabilnost finančnega sistema ali pa izvesti dokapitalizacijo bank ob upoštevanju pravil evropske komisije. Pristojne državne institucije so se odločile za zadnjo pot. Pred izvedbo dokapitalizacije je bilo treba spremeniti zakon, ki ureja bančništvo, s čimer je bila določena pravna podlaga za prispevek delničarjev in imetnikov podrejenih instrumentov k pokritju izgub bank,« je včeraj ministrstvo za finance zapisalo v izjavi za javnost.

Sodbo Sodišča EU je podprla tudi Alenka Bratušek, predsednica vlade v času odločitev za sanacijo bank: »Če podrejenih upnikov ne bi izbrisali, državna pomoč ne bi bila omejena na najmanjšo potrebno. S tem bi tvegali, da bi jo evropska komisija razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom,« je povedala.

Porazdelitev bremen je nujna

Vsak po svoje zadovoljen s sodbo

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Irena Ferluga, (I. F.) Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 4

Razlaščeni imetniki obveznic podržavljenih bank sodbo Sodišča EU razumejo drugače kot Banka Slovenije. Končno besedo bo imelo slovensko ustavno sodišče

Sporočilo o bančništvu Evropske komisije, ki sta ga slovenska vlada in Banka Slovenije upoštevali, ko sta decembra 2013 razlastili imetnike podrejenih obveznic in delnic bank, ni bilo zavezujoče, je eno od pomembnih sporočil včeraj objavljene sodbe Sodišča Evropske unije v Luxembourgu. S sodbo je Sodišče EU odgovorilo na sedem vprašanj slovenskega ustavnega sodišča, ki jih je to zastavilo ob presojanju ustavnosti novele Zakona o bančništvu. Tako je Sodišče EU dokončno razrešilo vprašanje pravne narave Sporočila o bančništvu s 1. avgusta 2013, saj so se razlaščeni imetniki obveznic in delničarji podržavljenih bank ves čas sklicevali na priporočilno in nezavezujočo naravo sporočila. S tega vidika so mali delničarji zadovoljni s sodbo, ki omenja, da bi vlada in Banka Slovenije takrat lahko predlagali drugačne rešitve.

Sodišče je s tem sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca sodišča, ki je že 18. februarja letos med drugim ugotovil, da razlastitve in posegi v delnice in obveznice slovenskih bank nikakor niso bili potrebni ali nujni za sanacijo finančnega in bančnega sistema oziroma za dodelitev državne pomoči, so v odzivu na sodbo zapisali v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD). "Zato je jasno, da je treba pravne težave, ki jih je povzročil Zakon o bančništvu, reševati v okviru slovenskega pravnega reda. To velja še toliko bolj, ker najbolj sporne rešitve tega zakona in konkretni izračuni, ki jih je pri izrednih ukrepih uporabila Banka Slovenije, sploh niso imeli nikakršne vsebinske podlage v Sporočilu Evropske komisije," naštevajo. Upajo, da bo absolutno prednostno obravnavo zaključilo tudi ustavno sodišče. Sicer bodo morali razlaščenci zaradi skorajšnjega izteka zastaralnih rokov v vmesnem obdobju vložiti odškodninske tožbe zoper banke izdajateljice vrednostnih papirjev.

Zgodovinska odločitev sodišča EU, s katero so zadovoljni prav vsi

Medij: Dnevnik (Naslovna stran) Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Datum: Sre, 20. jul.. 2016 Stran: 1

FINANCE / SANACIJA BANČNEGA SISTEMA 

Včeraj je sodišče Evropske unije sporočilo: izbris delničarjev in lastnikov obveznic je bil skladen z evropskim pravnim redom. Če tega Slovenija ob sanaciji bank v letu 2013 ne bi storila, bi tvegala rdečo luč ali tožbo Bruslja. Ostaja pa vprašanje, ali so bili slovenski "podrejenci" porezani bolj, kot je bilo treba za stabilnost bank. 

Z včerajšnjo težko pričakovano sodbo sodišča Evropske unije o načinu sanacije slovenskega bančnega sistema, pri kateri je država razlastninila delničarje in lastnike podrejenih obveznic bank, so zadovoljne vse strani. Sodba, s katero so luksemburški sodniki dejansko odgovarjali na vprašanja slovenskih ustavnih sodnikov, je na prvi pogled bolj v prid državi in bankam ter manj izbrisanim obvezničarjem. A sodišče v Luksemburgu je razlagalo evropsko pravo in s tem dejansko (u)branilo evropski način reševanja bank, medtem ko bo ukrepe v slovenskih bankah z vidika slovenske ustave presojalo tukajšnje ustavno sodišče. 

Država bi lahko tvegala, sporočilo ni zavezujoče... 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.