Abanka

Delničarji Mladinske knjige Založba o poslovanju v letu 2013 – prodaja Učilom International 'padla v vodo'?!

Skupščina delničarjev Mladinska knjiga Založba (MKZ) je na današnji 35. skupščini odločala o razrešnici Upravi in Nadzornemu svetu (NS), ter o imenovanju revizorja. Skupina MKZ je v letu 2013 poslovala negativno, prodajni postopek pa je očitno 'padel v vodo'. Učila International so sicer na javni dražbi v aprilu 2014 za 51,2 % paket delnic ponudila 8,5 EUR za delnic vendar kupnina ni bila poravnana. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala kar 10,5 % prisotnega kapitala.

 

Ljubljana, 04. julij 2014


 

Mladinska knjiga Založba v letu 2013

V okviru predstavitve Letnega poročila za leto 2013 so se delničarji seznanili z dejstvi, da so v preteklosti bili najeti krediti, ki jih družba ni v stanju poravnati. Po trenutnem programu naj bi se Mladinska knjiga razdolžila (za 80 %) do konca leta 2017, kar naj bi potrdili tudi vsi ključni akterji, predvsem banke.

V letu 2013 je družba dosegla za 2,4 milijon EUR boljši rezultat kot v letu 2012. Družba je iz naslova stečajev cerkvenih Zvona ENA in DVA zabeležila 1,5 milijona EUR slabitve. Družba oziroma Skupina MKZ je izgubo pokrila v celoti iz drugih rezerv, ki je sicer skupaj znašala čez 7 milijone EUR, izguba matične MKZ pa je znašala dobrih 5 milijonov EUR.

Stečajna upraviteljica Zvona DVA, ga. Vida Gabrc je Upravo povprašala, kdaj bi delničarji lahko pričakovali pozitivne rezultate in posledično dividende, posebej v luči omenjenih reprogramov. V odgovoru je bilo izpostavljeno, da družba dividend ne bo morala izplačevati dokler se ustrezno ne razdolži, se pa pozitiven rezultat pričakuje v letih 2016 oziroma 2017.

 

Učila International niso poravnala kupnine – ali so banke pogodbo sklenile s 'figo v žepu'

Potem ko smo 10. aprila 2014 že poročali o izidu javne dražbe, na kateri so Učila International ponudila 8,5 za delnico, do današnjega dne le ta niso poravnala obljubljene kupnine, zaradi česar je očitno prodajni postopek bil neuspešen. 

Oddajanje napovedi kapitalskih dobičkov (izgub) v primeru razveljavitve delnic

Z zadnjo novelo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 52/11-popr., 59/11, 85/11, 48/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju: ZBan-1) je bila omogočena izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Sprejeta pravila vključujejo določbe o možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko izreče Banka Slovenije. 

S sprejetjem izrednih ukrepov so bile na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 in 18. 12. 2013 razveljavljene in iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD izbrisane vse delnice:

 

- Nove ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,

- Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,

- Abanke d.d. z oznako ABKN,

- Factor banke d.d. z oznako FBN,

- Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR.

 

Iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 30. 12. 2013 o davčni obravnavi razveljavitve delnic in prenehanja drugih kvalificiranih obveznosti na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih, se razveljavitev delnic, ki jih imajo v omenjenih bankah fizične osebe, šteje za izplačilo lastniškega deleža po 94. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 93/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) in se za davčne namene obravnava kot odsvojitev kapitala, pri kateri se ugotavljata dobiček oziroma izguba.

Ker so bile delnice razveljavljene brez kakršnegakoli poplačila delničarjev oziroma je vrednost poplačila enaka nič, se za davčne namene šteje, da je vrednost ob njihovi odsvojitvi enaka nič.

 

Na podlagi 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12, 94/12, 111/13; v nadaljevanju: ZDavP-2) morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) za leto 2013. V tem primeru bo šlo za množično vlaganje napovedi, kjer bo davčna osnova ob upoštevanju normiranih stroškov negativna (izguba) in od katere se davek ne bo odmeril.

Društvo MDS v petek vlaga 2 zahtevi za Ustavno presojo ZBan-1L in zahtevo za začasno zadržanje

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo v petek 06. decembra 2013 na Ustavno sodišče Republike Slovenije, preko odvetniške pisarne vložilo Dve pobudi za presojo ustavnosti posameznih določil ZBan-1L  in sicer ločeno za obveznico ABVIP in ločeno za obveznico NLB26. Poleg tega bo odvetniška pisarna vložilo tudi zahtevo za zadržanje izvajanja spornih členov sprejetih sprememb ZBan-1L, do končne odločitve Ustavnega sodišča, saj v Društvo MDS menimo, da bi izvajanje le tega lahko povzročilo nenadomestljivo škodo imetnikom teh instrumentov. 

 

Ljubljana, 04. december 2013


 

Politika prevladala nad stroko. Slovenija je žal očitno prvi poskusni zajček?!

V Društvu MDS smo si vse od aprila 2013 prizadevali za iskanje kompromisne rešitve za imetnike podrejenih obveznic na pristojnem Ministrstvu za Finance in tudi na Banki Sloveniji opozorili, da je vsa stroka proti hitenju, in naj se s spremembami tako imenovane »striženjske zakonodaje« počaka. 

Tako je g. Mario Draghi iz Evropske centralne banke (ECB) izjavil naj se rajši počaka do pričetka postopka sprejemanja ustrezne evropske direktive v Evropskem parlamentu.

Dr. France Arhar je v imenu Združenja bank Slovenije opozoril, da so lahko tako sprejete spremembe ZBan-1L v nasprotju z zakoni in Ustavo RS, ter povzročijo morebitno nestabilnost in povečajo nezaupanje v domači bančni sistem.

Tudi zakonodajno-pravna komisija DZ RS je ocenila ZBan-1L kot sporen in nesorazmeren glede predlaganih retroaktivnih spremen.

Državni Svet Republike Slovenije je z Vetom, dal možnost povnovnega razmisleka Državnemu zboru a ga je vladna večina gladko povozila. 

 

Ali bo Ustavno sodišče Republike Slovenije prisluhnilo stroki?

Aerodrom Ljubljana – 6 delničarjev zavrnilo investicijo v nov terminal T2; država še vedno v oblakih

Danes je na Brniku potekala izredna skupščina delničarjev Aerodroma Ljubljana, katere glavna točka dnevnega reda je bila investicija v nov terminal T2. Kljub številnim navedbam medijev in različnim špekulacijam, je današnji potek skupščine pokazal, da investiciji nasprotuje 6 'velikih malih delničarjev', ki so brez argumentov glasovali proti investiciji. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala 22,20 % glasovalnih pravic in od tega je 95 % malih delničarjev podpiralo investicijo v nov potniški terminal.

 

Brnik, 16. september 2013


 

Terminal T2 - 6 velikih malih delničarjev PROTI investiciji

Predsednik Uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmago Skobir je v okviru osrednje točke dnevnega reda vnovič obsežno predstavil investicijo v nov potniški terminal, v okviru katere so bile predstavljene tudi relevantne študije in statistični kazalniki, ki govorijo v prid investiciji, kljub temu pa to ni prepričalo skupino delničarjev, ki naj bi po poročanju medijev, naročila svoje študije, ki naj bi govorile drugače.

Na dananšnji skupščini so glas PROTI investiciji v terminal T2 prispevali Publikum Trezor, d.o.o., Salink Limited (iz Cipra), KD Group s svojimi skladi, Abanka, d.d., NLB Skladi in tudi celo Modra Zavarovalnica (ki je v posredni lasti države). Vsi ostali prisotni delničarji, torej predvsem mali delničarji, so glasovali ZA investicijo, kar pa je ob upoštevanemu odvzemu glasovalnih pravic predstavljalo le dobrih 20 % glasovalnih pravic.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1, Odmevi z dne 16.09.2013 kliknite tukaj ali na sliko.

 

Razširitev dnevnega reda na predlog SOD-a

Skupščina je potrdila tudi dve dodatni točki dnevnega reda, ki jih je zahtevala Slovenska odškodninska družba (SOD) in predvidevajo izvedbo revizije za prvo polovico leta 2013 in pa izvedbo skrbnega pregleda za nedoločeno obdobje s strani nedoločenega izvajalca?!

Kljub opozorilom Društva MDS, da je sklep potencialno neizvršljiv ali morda celo ničen, predstavniki SOD-a danes kljub večkratnim pozivom, tudi s strani predsedujočega skupščini, niso želeli govoriti in utemeljevati svojih lastnih predlogov. Na začudenje vseh, predstavnica SOD-a ni uspela prebrati niti obrazložitve svojega predloga, ampak je to namesto nje moral storiti predsedujoči skupščine.

Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo tako morali sami plačati revizijo in skrbni pregled, zato da bo država lahko prodajala Aerodrom...

 

Kakšna bo prihodnost Aerodroma Ljubljana

Abanka Vipa - Jože Lenič zaprosil guvernerja Boštjana Jazbeca za več časa

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik

Datum: 30. 07. 2013 Stran: 8

 

Abanki Vipi do jutrišnjega roka ne bo uspelo zagotoviti dodatnega kapitala, saj potencialni investitorji še vedno niso začeli niti skrbnih pregledov. Predsednik uprave banke Jože Lenič je Banko Slovenije zaprosil za polletno podaljšanje roka za izvedbo nujno potrebne dokapitalizacije. 


 

Uprava Abanke Vipe je po naših informacijah Banko Slovenije pod vodstvom Boštjana Jazbeca pred dnevi zaprosila za podaljšanje roka, v katerem mora zbrati 90 milijonov evrov dodatnega kapitala. Rok, do katerega bi morala Abanka izvesti dokapitalizacijo, se izteče že jutri, po neuradnih informacijah pa naj bi si predsednik uprave Abanke Jože Lenič prizadeval za njegovo podaljšanje do konca letošnjega oziroma do začetka prihodnjega leta.

 

Načelen interes za dokapitalizacijo tretje največje slovenske komercialne banke je po naših informacijah do zdaj izrazilo okoli deset finančnih in strateških investitorjev, najmanj pet pa naj bi jih že podpisalo tudi pogodbo o nerazkrivanju podatkov. Toda kljub temu se skrbni pregledi Abanke še vedno niso začeli, kar je v veliki meri posledica zamud pri prenosu terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma tako imenovano slabo banko.

 

Prenos slabih terjatev na DUTB in očiščenje bilanc Abanke je namreč eden izmed ključnih pogojev investitorjev, saj v trenutno neugodnih razmerah brez tega ukrepa dokapitalizacija praktično ni izvedljiva. Po navedbah naših virov naj bi potencialni investitorji v kratkem kljub temu že izvedli omejene skrbne preglede, podrobni pregledi bilanc Abanke pa bi se lahko začeli že takoj po prenosu slabih terjatev. Po ocenah naših virov bi bila tako lahko dokapitalizacija Abanke končana že v roku dveh oziroma treh mesecev po prenosu slabih terjatev.

 

Od uspeha dokapitalizacije pa bo v veliki meri odvisna tudi usoda imetnikov hibridnih obveznic Abanke, ki si vedno bolj intenzivno prizadevajo za prodajo svojih obveznic. Spomnimo, da je Abanka leta 2007 izdala za skupno 120 milijonov evrov hibridnih obveznic, ki se prištevajo k njenemu regulatornemu kapitalu, v zadnjih letih pa je trgovanje s temi obveznicami praktično popolnoma zamrlo. Večja skupina investitorjev, ki ima v lasti za med 60 in 70 milijonov evrov teh hibridnih obveznic, je upravo Abanke že pozvala, naj obstoječe obveznice, ki nimajo roka dospetja, odkupi z med 30- in 40-odstotnim diskontom. Pri tem imetniki hibridnih obveznic predlagajo, da bi se odkup izvedel z izdajo novih obveznic z med 5- in 10-letno ročnostjo in med 6,5- in 10-odstotno letno obrestno mero (odvisno od ročnosti obveznice in tega, ali bi šlo za zamenjavo v navadne ali podrejene obveznice).

 

Z odkupom svojih hibridnih obveznic z diskontom bi Abanka na eni strani ustvarila dobiček in okrepila količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1), vendar bi se na drugi strani znižala njena kapitalska ustreznost. Prav zaradi tega odkupa oziroma zamenjave podrejenih obveznic ni pričakovati pred zaključkom dokapitalizacije, saj je le malo možnosti, da bi na to pristali centralni bankirji. Po vsej verjetnosti pa bodo morali imetniki hibridnih obveznic nase prevzeti tudi nekoliko večje izgube, kot so sprva želeli.

 

Stari nadzorniki iz vrst kapitala Mladinske knjige Založbe brez razrešnice

Na današnji skupščini družbe Mladinska knjiga Založba, d.d. (MKZ), sta pooblaščenca Društva MDS zastopala nekaj več kot 12 % osnovnega kapitala družbe. Skupščina je odločila, da bilančni dobiček za leto 2012 v višini dobrih 800 tisoč evrov ostane nerazporejen. Aktualni upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica, brez nje pa so ostali nadzorniki, ki se jim je sredi lanskega leta iztekel mandat iz vrst kapitala, z izjemo predstavnikov zaposlenih.

 

Ljubljana, 19. junij 2013


 

Poslovanje Skupine MKZ in MKZ v letu 2012

MKZ je lani na ravni skupine, ki v osmih družbah zaposluje okoli 1200 ljudi, ustvarila za skoraj 95 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je 14 odstotkov manj kot leto prej. Ob tem je skupina lani beležila za dobra dva milijona evrov čiste izgube oziroma približno toliko kot leto pred tem. Zaradi poslabšanja gospodarskih razmer in upadanja kupne moči je 10 % nižje prihodke lani beležila tudi sama družba MKZ. Prihodki od prodaje so lani znašali skoraj 33,5 milijona evrov, ob tem pa so ustvarili za nekaj več kot 370.000 evrov čistega dobička.

 

Po prvih 5 mesecih 2013 za planom, a z boljšimi izgledi

Letošnji obseg prodaje v prvih petih mesecih je še nekoliko nižji kot lani, vendar Uprava podjetja računa, da bodo trend uspeli izboljšati v drugi polovici leta, ko se bodo v poslovanju odražali učinki šolske in darilne sezone.

 

Predstavniki kapitala iz starega nadzorne sveta brez razrešnice

Skupščina je kar z 97 % večino zavrnila podelitev razrešnice članom NS, predstavnikom kapitala, in sicer; Alojzu Jamniku, Ljubu Pečetu, Francu Ješovniku in Romanu Žnidariču. Magdalena Gregorc in Klemen Eržen, ki sta v nadzornem svetu predstavnika zaposlenih v stari in novi sestavi, je skupščina podelila razrešnico, prav tako preostalim nadzornikom iz nove sestave; Branku Gregorcu, Davidu Melihnu, Vladimirju Antonu Lukancu in Borutu Frantarju.

19. skupščina Save, d.d. - sprejeti vsi sklepi skupščine

Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS), sta na današnji, 19. skupščini družbe Sava, d.d., zastopala nekaj manj kot 100.000 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini predstavljalo več kot 6,64 % prisotnega kapitala. Skupščina družbe je potrdila vse predlagane sklepe, vključno z imenovanjem novega člana nadzornega sveta (NS), g. Mira Medveška. Poleg poenostavljenega zmanjšanja kapitala, so delničarji potrdili tudi Letno poročilo za leto 2012, ki je bilo zaznamovano z obširni razdolževanjem celotne skupine Sava.

 

Bled in Ljubljana, 30. april 2013


 

Poslovna skupina Sava je v letu 2012 dosegla 192,2 milijona evrov prihodkov

Na sami skupščini je delničarje med drugim podrobno zanimalo tudi kako so potekali posli z Merkurjem in pa če je zoper prejšnje vodstvo bil sprožen kakršen koli postopek, s strani NS družbe, saj iz tega naslova družba beleži slabitev v skupni višini nekaj več kot 70 mio EUR. Žal do tega trenutka ni bila vložene ne kazenska in ne odškodninska tožba zoper bivše poslovodstvo.

Skupina Sava je lani ustvarila 99,3 milijona evrov čiste izgube, medtem ko je ta leto prej znašala nekaj več kot 157 milijonov evrov. Družba Sava je lani ustvarila 49 milijonov evrov čiste izgube, kar je približno tretjina predlanske izgube. Na izgube so večinoma vplivale slabitve finančnih naložb.

Za ogled prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika ob 19.00 uri TV SLO1 kliknite TUKAJ.

Vrednost oslabitev na ravni skupine so znašale 85,4 milijona evrov, od česar 52,8 milijona evrov oslabitev odpade na naložbo v Gorenjsko banko, d.d., 24,7 milijona evrov pa na oslabitev naložbe v Abanko Vipa, d.d. Poleg oslabitev finančnih naložb so na dosežen finančni izid vplivali nižji finančni prihodki, predvsem kot posledica zaostrenih gospodarskih razmer in z njo povezano manjšo kupno močjo.

 

Gumarstvo je v letu 2012 še zadnjič v sestavi Poslovne skupine Sava in je na mednarodnih trgih doseglo 120,2 milijona evrov prihodkov od prodaje. Dejavnost je bila uspešno prodana češki gumarski skupini ČGS, ki se je pogodbeno zavezala ohraniti tudi obstoječa delovna mesta vsaj še naslednjih 5 let.

Turizem je ustvaril 64,8 milijona evrov prodajnih prihodkov, kar je na skoraj enaki ravni kot leto poprej. Upad obiskov slovenskih gostov so uspešno nadomestili z gosti iz tujine, kjer je družba zabeležila 2,8 % rast nočitev. Rast nočitev domačih gostov je bila 1,6 %, kar nekoliko presega povprečje slovenske turistične panoge. In prav turistična divizija naj bi v prihodnje bila ena od dveh gonilnih sil Poslovne skupine Sava.

Dejavnost Nepremičnin je bila prodana Zavarovalnici Triglav, d.d. za 16,7 milijonov EUR.

Družba Sava je lani ustvarila 3,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za 43 % manj kot predlani in za 18 % nad načrtovanimi. Kar 81 % je predstavljala prodaja storitev Save, družbam v skupini. Oslabitve finančnih naložb so na čisti rezultat vplivale v višini 34,5 milijona evrov.

 

Skupščina sprejela poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala

Osnovni kapital družbe se z dosedanjega zneska, ki znaša 83.751.567,51 EUR, zmanjša za znesek 58.309.716,03 EUR, tako, da po zmanjšanju znaša 25.441.851,48 EUR. Pripadajoči znesek vsake delnice v osnovnem kapitalu bo po njegovem zmanjšanju znašal 12,68 EUR. Sprejem takega sklepa pa ne spreminja razmerij (odstotkov) med obstoječimi delničarji v družbi, saj število delnic ostaja enako, kot pred sprejemom tega sklepa.

Ali bo tokratna dokapitalizacija Abanke uspešnejša?!

Delničarji Abanke Vipa, d.d. bodo na današnji 25. skupščini delničarjev ponovno odločali o dokapitalizaciji banke. Delničarji so namreč o dokapitalizaciji banke že odločali na prejšnji skupščini, ki je potekala 30. maja, vendar nihče izmed večjih delničarjev ni pristal na brezpogojno vplačilo zneska 7,00 EUR za posamezno delnico. Tokrat je emisijski znesek še nižji in znaša vsega 4,20 EUR za posamezno delnico, kar pomeni, da bodo deleži obstoječih delničarjev, v primeru uspešne dokapitalizacije, tako rekoč vsaj prepolovljeni, posledično pa se bo njihovo premoženje še dodatno znižalo. Pooblaščenca Društva MDS, Rajko Stanković in Grega Tekavec bosta na skupščini zastopala skoraj več kot 6,5 % prisotnega kapitala banke.

 

Ljubljana, 19. november 2012


 

Dokapitalizacija po 4,20 EUR – rezultati skrbnega pregleda delničarjem (ne)dostopni

Uprava Abanke, ki jo vodi mag. Jože Lenič, od delničarjev pričakuje, da bodo vplačali med 49,67 in 89,42 milijonov EUR svežega denarja in to brez da bi poznali stanje banke. Naj spomnimo, da je Abanka v letu 2011 ustvarila negativen poslovni izid v višini 119.149.053,18 EUR, prav tako pa lahko iz 9-mesečnega poročila za leto 2012 ugotovimo, da banka nadaljuje z negativnim trendom poslovanja in ustvarja nadaljnjo izgubo.

V spodnji tabeli so prikazani podatki o poslovanju banke v prvem 9-mesečju. Za ogled celotnih nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkov o poslovanju za prvih devet mesecev poslovnega leta 2012 kliknite tukaj.

Knjigovodska cena pada, premoženje delničarjev razvrednoteno, s kapitalom obstoječih delničarjev nagrajeni dokapitalizatorji

V dezinvestiranje delniških družb zaradi brezglavega zadolževanja vstopajo tuji vlagatelji

Tuji kapital z velikimi koraki že vstopa v Slovenijo. A gre za prevzeme že obstoječih in dobro stoječih družb, novih podjetij pa so tujci v zadnjih letih pri nas ustanovili le za peščico.
 
Ljubljana, 03.11.2012
 
Za ogled video prispevka novinarja Boruta Janca, objavljenega  na Dnevniku TV SLO1, z dne 03. 11. 2012  ob 19.00 uri  kliknite TUKAJ.
 
Srbski nakup Fructala za 48 milijonov evrov, prodaja celjskega Etola Izraelcem za 35 milijonov, pa ruskih 30 milijonov za mariborske terme - najbolj odmevni prevzemi zadnjega leta.
 
Pred dnevi je češka družba ČGS za 85 milijonov od kranjske Save kupila njeno najuspešnejšo družbo - gumarski Savatech. Sava, ki jo sanira Matej Narat, nekdanji član uprave NLB-ja, ima za 380 milijonov dolgov. Strokovnjaki pravijo: bridka ura prodaje in razdolževanja je tu.
 
"Dejstvo je, da je v Sloveniji velika potreba po vrnitvi nekaterih kreditov s strani nekaterih finančnih institucij," meni Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladov.
 
Tuji lastniki obljubljajo razvoj
Ne le to - Sava namerava v kratkem odprodati tudi energetski družbi Energetiko Črnomelj in bosansko Enso, lastništvu v hotelih in Gorenjski banki ter Abanki pa se za zdaj ne namerava odpovedati.
 
Kaj torej to pomeni za male delničarje?
 
"Mali delničarji so lahko s tem zadovoljni, saj je s tem preprečen bridki konec Save in če bi bil stečaj, bi skoraj 14.000 malih delničarjev ostalo brez premoženja," pravi Rajko Stanković, predsednik Društva malih delničarjev Slovenije.
 

ATVP državi odvzel glasovalne pravice v Novi KBM

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom odvzela glasovalne pravice v Novi kreditni banki Maribor (Nova KBM oziroma NKBM) zaradi usklajenega delovanja, s katerim so državni lastniki presegli zakonsko določen prag, na osnovi katerega bi morali slednji lastniki objaviti prevzemno ponudbo.

 

Ljubljana, 28. september 2012


 

"Usklajeno delovanje, presežen prevzemni prag" – kršitev izvira že od leta 2007 dalje

Država ima v Novi KBM - skupaj z nekaterimi podjetji - večinski, 51-odstotni lastniški delež. ATVP je zaradi tega presodila, da je država skupaj s povezanimi podjetji delovala usklajeno, hkrati pa presegla prevzemni prag in mora zato bodisi objaviti prevzemno ponudbo bodisi znižati svoj lastniški delež.

Direktor ATVP, dr. Damjan Žugelj je pojasnil, da država zaradi delniških poslov Luke Koper in NKBM-ja krši zakonodajo že od leta 2007, a agenciji ni uspelo ukrepati. "Tedanja vlada in del poslancev DZ-ja so nam to preprečevali tudi na način spremembe zakona, ki bi retroaktivno rešil neka nezakonita dejanja za nazaj," je izjavil.

 

Glasovalne pravice ključne za prihajajočo dokapitalizacijo, vendar kdo bo dejanski vplačnik?!

Banka bi morala do konca letošnjega leta sklicati skupščino delničarjev, saj je potrebna oziroma tako rekoč nujna kar 20-milijonska dokapitalizacija. Še več, NKBM naj bi potrebovala najmanj 100 milijonov EUR, o čemer bodo morali odločati delničarji.

Skoraj 100.000 malih delničarjev, ki je doslej izgubilo že skoraj 200 milijonov evrov, prinaša svoja opozorila. Rajko Stanković iz Društva mladih delničarjev  Slovenije (MDS) je pojasnil: "Država lahko še vedno obdrži svoj prevladujoči delež, a vprašanje je, ali bi dobili investitorja, ki bi se spustil v dokapitalizacijo, brez da bi dobil prevladujoči vpliv" (Za ogled prispevka na TV SLO 1 kliknite na sliko ali tukaj).

Ni pa to edina težava države. Podobna usoda namreč čaka njene glasovalne pravice tudi v podjetjih, kot so Krka, Zavarovalnica Triglav, Telekom Slovenije, Petrol, Abanka Vipa, Aerodrom Ljubljana, Pozavarovalnici Sava, je poročala TV Slovenija

 

Žugelj oglobil tudi Banko Slovenije – kazen 5.000 EUR

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.