Abanka

Jazbec svari Draghija pred računskim sodiščem

Medij: Delo Avtorji: Katja Svenšek Teme: Mali delničarji, Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Guverner Banke Slovenije pod oznako zaupno pri ECB ostro nad slovensko zakonodajo.

Ljubljana – Štiri leta po sanaciji bančnega sistema se v Sloveniji pripravlja zakonodaja, ki bi lahko pripomogla k razkritju ozadja dogajanja decembra 2013. Možnost vpogleda dobiva računsko sodišče, razlaščeni obvezničarji pa podlago za sodno varstvo.

Zaradi tega je guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec pisal guvernerju Evropske centralne banke (ECB) Mariu Draghiju in ga posvaril pred računskim sodiščem. Glede na dokumentacijo, s katero razpolagamo, guvernerja Jazbeca najbolj skrbi prav morebitni vpogled računskega sodišča v dogajanje decembra 2013.

Že dan po tem, ko je državni zbor sprejel zakon o BS, ki računskemu sodišču omogoča tudi presojo ukrepov centralne banke v letu 2013, je Jazbec sporočil Draghiju, da je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel »večkrat potrdil namero sodišča, da revidira postopke, ki jih je v okviru pregleda kakovosti sredstev bank (AQR) in stresnih testov leta 2013 izvajala BS«. V pismu čez nekaj dni pa je Draghiju poročal o predlogu zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, ki plačilo morebitno dosojene odškodnine nalaga BS.

Logarjeva odstopila iz revizijskega odbora BS

Medij: Delo Avtorji: Maja Grgič Teme: Banke Datum: Sre, 15. nov.. 2017

Prekipelo ji je zaradi novega poslovnika, ki ga je sprejel svet centralne banke.

Ljubljana – Romana Logar ni več članica revizijskega odbora Banke Slovenije. Konec septembra je namreč s te funkcije protestno odstopila, saj meni, da guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in svet banke ne želita učinkovitega revizijskega obora, ampak ga ohranjata le zaradi boljšega videza.

Logarjeva, ki je bila članica revizijskega odbora centralne banke že v mandatu med letoma 2013 in 2016, izjav ne daje. Iz dokumenta, ki smo ga pridobili v uredništvu, pa izhaja, da se je Logarjeva za odstop odločila potem, ko je svet Banke Slovenije (BS) na predlog guvernerja sprejel nov poslovnik revizijskega odbora, ne da bi se o tem prej posvetoval s tem odborom.

Logarjeva je v odstopni izjavi zapisala, da je guverner brez pojasnila zavrgel predlog poslovnika, ki ga je sestavil revizijski odbor, in namesto njega pripravil svoj predlog, ki da je zgolj prepis splošnega akta Evropske centralne banke, ki ne vsebuje mednarodnih določb, potrebnih za pregledno in uspešno delo tega organa.

Izpostavila je še, da revizijski odbor ne bo imel možnosti spremljanja zunanjega revidiranja, čeprav so ugotovitve ene od notranjih revizij vzbudile dvom o neodvisnem in kakovostnem revidiranju izkazov BS. Nalogo zunanjega revizorja tam opravlja družba Ernst & Young. Logarjeva je pri tem opozorila, da ta družba revidira tudi našo največjo banko, pri tem pa ima BS po zakonu možnost zavrniti revizijsko poročilo bank, zato se postavlja vprašanje neodvisnosti takšnega revizorja.

Več notranjih članov

Skupna izjava Društva MDS in odvetniške pisarne Tamare Kek - Zakon o pravnem varstvu pri izbrisih v bankah

V Društvu mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) skupaj z odvetniško pisarno Tamara Kek ugotavljamo, da nov osnutek ZPSVIKOB, ki ga je Ministrstvo za finance pripravilo po vložitvi pripomb na javno objavljen predlog zakona, z ničemer ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče v odločbi U-I-295/2013.

 

Ljubljana, 09. november 2017


 

Namesto tega v bistvenih delih dodatno krni pravico bivših imetnikov kvalificiranih obveznosti do učinkovitega sodnega varstva, saj prizadetim dodatno otežuje dostop do dokumentov in podatkov, ki so bili podlaga stresnim testom ter s tem bistveno otežuje dokazovanje napačnosti metode in ocene sredstev bank kot podlage za odškodninski zahtevek. Predlagana ureditev dostopa do relevantnih informacij v temelju krši zahtevo Ustavnega sodišča, da je za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva treba tožnikom že v fazi pred vložitvijo tožbe omogočiti popoln dostop do informacij in podatkov v zvezi z oceno vrednosti sredstev bank in druge dokumentacije Banke Slovenije, kakor tudi druge informacije o podrobnostih poslovanja bank. Iz predloga zakona pa izhaja, da bodo tožniki do teh informacij lahko prišli šele po vložitvi tožbe in le, če bodo sodišču za to podali utemeljen in argumentiran predlog in bodo dokazali, da je vpogled v te dokumente bistven za dokazovanje oškodovanja. Sodišče bo lahko njihovo zahtevo za vpogled v relevantno dokumentacijo tudi zavrnilo ali pa odločilo o omejenem in nadzorovanem dostopu do teh podatkov. Za razliko od prejšnjega predloga zakona, novi predlog ne vsebuje več določbe o tem, da mora Banka Slovenije objaviti cenitve.

Vojna v vrhu Banke Slovenije

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 26. okt.. 2017

Razkol v vrhu Banke Slovenije, regulatorja domačega bančnega sistema, je vse večji.

Nesoglasja med guvernerjem Banke Slovenije Boštjanom Jazbecem in viceguvernerji po naših informacijah tako že hromijo normalno delovanje te institucije. Najnovejše jabolko spora je vodja nadzora bančnega poslovanja Matej Krumberger, ki je že vrsto let tarča kritik zaradi pomanjkljivega nadzora bank v letih pred njihovo sanacijo.

Krumbergerja se je želel znebiti že Kranjec

Krumberger je bil na položaj imenovan leta 2009, tik po izbruhu finančne krize. Že nekdanji guverner Marko Kranjec mu je očital preblag pristop pri nadzoru bank in zadrževanje nekaterih informacij.

"Nadzor vsebinsko ni bil na višini, ki je bila takrat potrebna. Po mojem stališču je bil nadzor že od leta 2007 preveč toleranten. Bil je premalo strog, v nadzoru je škripalo," je Kranjec pozneje govoril na zaslišanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki jo vodi poslanec SDS Anže Logar.

Leta 2013 je zato Kranjec želel Krumbergerja razrešiti s položaja, a je temu nasprotovala Stanislava Zadravec Caprirolo, tedanja viceguvernerka, odgovorna za nadzor, ki od letos vodi Združenje bank.

Molčal je v Probanki

Kranjec je kmalu odšel iz Banke Slovenije, nasledil pa ga je Jazbec. Septembra 2013 je Banka Slovenije odredila nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke.

To je spet odprlo vprašanje o tem, kaj je nadzor centralne banke počel v letih pred tem. Sploh ker je tudi Krumberger pozneje pred komisijo priznal, da so prve težave v Factor banki zaznali že leta 2010, torej tri leta prej.

Na odprtem delu zaslišanja Krumberger ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je od Probanke kdaj zahteval razkritje podatkov o mreženju lastništva okrog te banke in povezav njenih vodilnih s pomembnejšimi komitenti. Lanskega novembra pa je komisija napovedala, da bo Krumbergerja ovadila zaradi lažnega pričanja - in to skupaj z nekdanjo predsednico uprave Probanke Romano Pajenk.

Banka Slovenije molči

Kljub temu je Jazbec po naših informacijah na ponedeljkovi seji Sveta Banke Slovenije predlagal, da bi Krumberger dobil nov, že tretji mandat. Temu so nasprotovali preostali viceguvernerji. Pri tem naj bi izpostavljali prav njegovo domnevno preslabo delo pri nadzoru bank.

Uradnih pojasnil Banke Slovenije o dogajanju nam v treh dneh ni uspelo dobiti. Na vprašanja, ali je svet odločal o novem mandatu Mateja Krumbergerja, ali ga je dobil in kdaj se mu izteče aktualni mandat, niso odgovorili.

Jazbec ima možnost, da Krumbergerju mandat podaljša še za leto dni. Na seji je po naših informacijah že napovedal, da bo to tudi storil.

Spori se vlečejo že več mesecev

Gre za nadaljevanje "vojne" med Jazbecem in viceguvernerji, ki se vleče že več mesecev. Guverner namreč na mizo sveta Banke Slovenije že nekaj časa prinaša kadrovske predloge, ki jih viceguvernerji kot po tekočem traku zavračajo.

Že junija so tako prižgali rdečo luč prvemu predlogu o ponovnem imenovanju Mateja Krumbergerja. Isto usodo je doživelo več drugih imen, ki jih je predlagal Jazbec, med drugim vodja notranje revizije Darko Dolinar in vodja oddelka za finančno stabilnost Matjaž Noč.

Jasna Iskra dobila rdečo luč

Odvetniška pisarna Tamare Kek v sodelovanju z Društvom MDS vložila novo pobudo za oceno ustavnosti

Razlaščene lastnike delnic in podrejenih obveznic bank mineva potrpljenje. Ker vlada že skoraj pol leta zamuja pri odpravljanju ugotovljene neustavnosti, odvetniki že vlagajo nove pobude za presojo ustavnosti, tokrat zakona ustavnem sodišču.

 

Ljubljana, 06.10.2017


 

Ustavno sodišče je presoji določenih členov zakona bančništvu oktobra lani presodilo, da mora zakonodajalec šestih mesecih odpraviti ugotovljeno neustavnost in tistim, ki so sanaciji bank ostali brez delnic in podrejenih finančnih instrumentov, zagotoviti učinkovito pravno varstvo. Ministrstvo za finance pripravo tega zakona zelo zamuja.

V Odvetniški pisarni Tamare Kek so v sodelovanju z Društvom malih delničarjev Slovenije v četrtek 05. oktobra 2017 vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona ustavnem sodišču zaradi obstoja protiustavne pravne praznine.

Poudarjajo, da ta zakon ne ureja pravnega sredstva, kadar državni zbor postavljenem roku ne odpravi ugotovljene protiustavnosti. navedeno pobudo so ustavnemu sodišču še predlagali, da naj ponovno odloča načinu izvršitve odločbe, ki je ugotovila neustavnost zakona bančništvu.

V odvetniški pisarni predlagajo, da se razlaščencem zaradi zagotovitve učinkovitega sodnega varstva že na podlagi odločbe ustavnega sodišča omogoči dostop do podatkov in listin, ki so bile leta 2013 in 2014 podlaga za odločbe izrednih ukrepih Banke Slovenije in izbris kvalificiranih obveznosti bank.

Za ogled celotnega članka novinarke Maje Grgič, ki je bil objavljen v časniku DELO, dne 06. oktober 2017 kliknite TUKAJ.

Imetniki obveznic ostali brez pravnega varstva

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 10.08.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

DEJAN LADIKA: Že pred časom je potekel šestmesečni rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo finančnemu ministrstvu za ureditev pravnega varstva izbrisanim lastnikom podrejenih obveznic in delnic. Ti tako še vedno nimajo možnosti, da bi se pritožili na sodišče zaradi izbrisa ob sanaciji bančnega sistema konec leta 2013. Ker tistim, ki še vedno pripravljajo spremembe bančnega zakona, ne zaupajo več, so se spet obrnili na Ustavno sodišče.

TEA ŠAVOR: Več kot 3 leta je okoli 100.000 lastnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic, ki naj bi bili oškodovani za več kot 600 milijonov evrov, čakalo na odločitev Ustavnega sodišča, ki je konec lanskega leta vendarle odločilo, da je bil bančni zakon v neskladju z ustavo. V šestih mesecih bi moralo ministrstvo za finance neskladja odpraviti, a jih do danes še ni.

RAJKO STANKOVIČ (predsednik društva MDS): Mi smo že pred iztekom roka pozivali vse odgovorne, da naj spoštujejo rok, ki ga je dalo Ustavno sodišče.

ŠAVOR: Tri leta in osem mesecev je tak preteklo, je jasen odvetnik Miha Kunič, ko njegovi klienti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

MIHA KUNIČ (odvetnik): Ne pričakujem ponovno dobre rešitve, ker iste osebe, ki so pripravljale prvi zakon katerega je Ustavno sodišče že razveljavilo, sedaj pripravljajo nov zakon in prvi osnutki, ki so bili videni so bili po mojem mnenju globoko neustavni.

ŠAVOR: To pa potrjuje tudi to interno mnenje Direktorata za pravosodje na popravke, ki jih je pripravilo ministrstvo za finance. Popravke označujejo za povsem zgrešene. Ne le, da ne odpravljajo neustreznih pravnih praznin glede pravice do sodnega varstva, kot je ugotovilo Ustavno sodišče, celo več, popravljen zakon zaostruje pogoje za vložitev tožb pred upravnim
sodiščem. Na ministrstvu sicer pravijo, da so popravki sedaj pripravljeni, v koalicijsko usklajevanje pa gredo septembra. A razlaščenci imajo očitno dovolj, zato ne čudi, da se izbrisani imetniki bančnih delnic znova obračajo na Ustavno sodišče.

KUNIČ: Sodobna praksa Sodišča za evropske pravice potrjuje moji tezi in torej, da bi morali imeti vsi pravico do tožbe pred upravnim sodiščem.

ŠAVOR: In še, glede na to, da država zamuja z odpravo neustavnosti, nekateri med razlaščenci že kupujejo vozovnice za pot na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, da vložijo odškodninske tožbe. In zgolj podatek, če uspejo, obresti znesejo 3 milijone evrov na dan.

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija 1, z dne 10.08.2017, kliknite na sliko ali tukaj.

Koliko milijard evrov štrli iz naše bančne luknje?

Medij: Primorske novice (7. val) Avtorji: M. Tina Valenčič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 05. maj. 2017 Stran: 15

Smo slovensko bančno luknjo napolnili s preveč milijardami? Samo za največjo banko naj bi porabili milijardo preveč 

Če gre verjeti nekaterim ekonomistom, bančnikom in celo kriminalističnim izsledkom, je bila slovenska bančna luknja dejansko preplitva za vse davkoplačevalske milijarde, ki so poniknile vanjo. Po nekaterih ocenah naj bi samo za sanacijo največje banke namenili milijardo evrov preveč. Vseh napak pri sanaciji bank pa naj bi bilo za vsaj slabe tri milijarde evrov. Po bančni luknji bodo evropskim opozorilom navkljub lahko brskali domači revizorji. A le omejeno, saj do nekaterih dokumentov domače krovne banke ne bodo imeli dostopa. Povprečen državljan, ki bi svoj vložek v sanacijo bank lahko namenil, denimo, lepemu luksuznemu eksotičnemu potovanju, pa se bo moral zadovoljiti s temi (omejenimi) izsledki. 


Z bančno luknjo se že leta ukvarjajo bančniki, politiki, kriminalisti in nenazadnje tudi čisto običajni državljani. Kako tudi ne, saj je bila zadnja finančna injekcija za pomoč bankam leta 2013 tako "debela", da je preprosto ne gre kar tako "požreti". Dobre tri milijarde evrov je davkoplačevalce stalo zadnje reševanje bank pred štirimi leti. In prav zaradi pomislekov in domnev, da je bila celotna sanacija predimenzionirana za več milijard evrov, si ljudje želijo tudi epilog te zgodbe. Verjetno nihče v Sloveniji sicer ne računa na takšen zaključek, kot so ga v svoji bančni zgodbi spisali Islandci. Ta država s komaj nekaj več kot 300.000 prebivalci je namreč z zaprtjem 30 bankirjev in finančnikov, ki so zakrivili propad treh bank leta 2008, postala vzor zahodnega sveta v tem, kako preganjati kaznive prakse v bančništvu. Kako si bomo zaključek zgodbe spisali doma, pa bo moral pokazati čas. 

Kam so šle milijarde? 

Marsikdo je leta 2013 verjel, da je velika davkoplačevalska injekcija bankam res potrebna. Do zadnjega centa. O tem so državljane prepričevali bankirji, ne le domači, tudi evropski, tisti iz Evropske centralne banke osrednje finančne institucije v evroobmočju. In če je guverner Slovenske banke Boštjan Jazbec tedaj dejal, da "bodo slovenske banke po dokapitalizaciji ene bolje dokapitaliziranih v evro območju", laiki v to niso mogli dvomiti. 

Kako velika je bila v resnici slovenska bančna luknja

Medij: Delo Avtorji: Suzana Kos Teme: Gospodarstvo Datum: Sre, 26. apr.. 2017

Razkrivamo povzetek študije o bančni luknji, ki ugotavlja, da je bila ta predimenzionirana za več milijard evrov.

Ljubljana – Medtem ko kriminalisti preiskujejo okoliščine procesa bančne sanacije, za katerega so državljani Slovenije plačali visoko ceno, obremenil pa bi tudi prihodnje generacije, je ekonomist Veljko Bole izračunal, da je bila bančna luknja predimenzionirana za več milijard evrov. Njegova analiza je dokument, ki za zdaj javnosti ni dostopen, Bole pa se je odločil, da v zvezi z njim ne daje izjav. Na Delu razkrivamo povzetek študije o bančni luknji.

Študija naj bi bila sicer po naših informacijah kmalu predstavljena tudi v državnem svetu. Nekatere domneve, po katerih so jo ocenili, so precej slabše od scenarijev v tujini.

Aljoša Tomaž, glavni izvršni direktor, član upravnega odbora KD Group, je za Delo razkril, da se študija ukvarja z več stvarmi. Tako med drugim ugotavlja, koliko so bili scenariji, po katerih so se delale ocene za naše banke, ostrejši od scenarijev, ki so jih upoštevali pri stresnih testih za druge evropske banke. Za Slovenijo je bil upoštevan najostrejši scenarij in za to ni bilo nobenega posebnega razloga. Bole je ugotovil, da bi lahko samo z normalizacijo makroekonomskega scenarija, torej če bi vzeli za podlago mediano (srednjo vrednost) scenarija EBA-e (Evropske bančne agencije), kapitalski primanjkljaj v slovenskih bankah ocenili za kar milijardo in pol nižje. Torej bi bil nižji za tretjino.

Za Slovenijo se je pri oceni kapitalskega primanjkljaja za potrebe sanacije po črnogledem scenariju ocenjevalcev predvideval padec BDP v višini 9,8 odstotka v treh letih, v resnici pa smo imeli v tem obdobju gospodarsko rast, ki je dosegla 5,8 odstotka. »Boletova študija je tudi zelo jasno pokazala, da odloženi davki, ki so lahko element ugotavljanja kapitalske ustreznosti, niso bili upoštevani. Odloženi davek je terjatev do države, to pa pomeni, da jo imaš lahko v kapitalu, če delaš z dobičkom, in vse banke delajo z dobički. Slovenija pa je edina država, ki ni uporabila 600 milijonov evrov odloženih davkov, ki bi lahko bili tudi ob uporabljenih scenarijih sestavina kapitala, a niso bili. Slovenija je imela superrevizijske kriterije mnogo strožje; če bi jih normalizirali na raven, ki je veljala za druge države, bi bila bančna luknja še za okoli 700 milijonov evrov manjša,« razkriva Aljoša Tomaž.

Factor in Probanka likvidirani brez potrebe

Probanke in Factor banke ne bi bilo treba poslati v nadzorovano likvidacijo, v katero ju je poslala Banka Slovenije, še preden so bili opravljeni stresni testi in ocenjen kapitalski primanjkljaj, še piše v Boletovi študiji.

Banka Slovenije ni ustrezno presodila sposobnosti Probanke in Factor banke (primerjalno glede na ostale testirane banke) za dolgoročno preživetje. Pred začetkom testnega eksperimenta banki namreč nista opazno zaostajali po stabilnosti poslovanja za skupino osmih testiranih bank. Zato je bila odločitev o nadziranem zapiranju teh bank napačna in draga, tako za imetnike podrejenih terjatev kot za državo, ugotavlja Bole.

Pri makroekonomskem scenariju, ki bi po ostrini ustrezal mediani Evropske bančne agencije testov držav evroobmočja in pri supervizijskih parametrih ter testnih postopkih, prilagojenih praksi v EU, bi skupen kapitalski primanjkljaj Factor banke in Probanke bil okoli 100 milijonov. V primeru vstopa zasebnih investitorjev s vsaj takšnim zneskom bi ostala vrednost podrejenih terjatev do teh bank nespremenjena, navadni kapital pa bi bil (morda) zmanjšan - razvodenel. V nasprotnem primeru bi država lahko banki dokapitalizirala in ju pridružila kakšni od velikih saniranih bank za četrtino zneska, ki ga je sicer porabila za njuno likvidacijo. Tudi v tem primeru lastniki podrejenih terjatev do Factor banke ne bi bili razlaščeni v celoti, je med drugim ugotovil Veljko Bole.

KD Group je eden od naročnikov študije, saj je v sanaciji bank KD ob izbrisu podrejenih obveznic izgubil 14,2 milijona evrov in jih hoče prek odškodninske tožbe dobiti nazaj.

Z morebitno kazensko odgovornostjo vpletenih pa se ne bo ukvarjal. Največ so ob izbrisu izgubile zavarovalnice, med njimi skupina Prva in Sava Re. Skupna nominalna vrednost vseh izbrisanih podrejenih instrumentov, ki so bili v lasti članic skupine Sava Re oziroma skladov, ki jih upravljajo, presega 35 milijonov evrov.

Na morebitne pomisleke, da so naročniki študije, kot oškodovanci v procesu sanacije, na neki način »narekovali« tudi njen rezultat, Aljoša Tomaž odgovarja, da so povsem brezpredmetni. »Veljku Boletu se ne da naročiti rezultata, temveč le študijo. Poznavajoč njegovo delo in vlogo od finančne osamosvojitve naprej, od njegovega članstva v prvem svetu Banke Slovenije naprej, so takšni očitki povsem deplasirani,« pojasnjuje Aljoša Tomaž. Kaj je ugotovil Bole, so želeli izvedeti tudi poslanci, člani parlamentarnega odbora za nadzor javnih financ, a se vabilu v parlament ni odzval. Je pa Bole novinarjem povedal, da študije javno ne bo komentiral niti, če ga njeni naročniki odvežejo zaveze molčečnosti.

Bole je bančno luknjo računal kar 2200 ur

Razčiščevanje bančnih vpisov v sodni register

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.


Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Razčiščevanje bančnih vpisov v sodni register

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 06. apr.. 2017 Stran: 2

Pritožbe Pri vpisu sprememb kapitala NLB naj bi nastale napake Pravni interes razlaščencev je čez noč izginil

Ljubljana - Potem ko je Višje sodišče v Ljubljani junija 2014 enemu od razlaščenih delničarjev NLB že priznalo pravni interes v pritožbi na vpis sprememb statuta in dokapitalizacije naše največje banke, je pri ponovnem odločanju v tej isti zadevi pravni interes njemu in še dvema razlaščencema odreklo. Odločitev je zdaj v rokah ustavnega sodišča.


Za kaj gre? V Delu smo že avgusta 2014 razkrili, da se je nekdanji delničar Nove Ljubljanske banke (NLB) Franci Perčič pritožil na vpis sklepa o povečanju kapitala in sprememb statuta NLB, ki gaje v okviru ukrepov za sanacijo bank sprejela Banka Slovenije na podlagi odločb o izrednih ukrepih. Trdil je, da vpis v sodni register ni izvedel potrebnega predhodnega znižanja osnovnega kapitala banke na nič, kar naj bi bil temelj za izbris delničarjev, poleg tega pa, da Banka Slovenije ni predložila vseh listin, potrebnih za ta vpis.

Interes je, interesa ni

Višje sodišče je presodilo, da ima pravni interes za pritožbo, in je njegovi pritožbi ugodilo. A prvostopenjsko sodišče je sklep le nekaj dni zatem ponovno vpisalo, čeprav je popravilo le sklep o spremembi kapitala, ne pa tudi drugih napak. Zato so se Perčič in še dva druga razlaščenca (eden je Tadej Kotnik) na sklep ponovno pritožili.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.